Tih, miren nedeljski večer po lokalnih volitvah pred lokalno televizijo
Na Televiziji Slovenija so očitno domnevali, da bo drugi krog lokalnih volitev dolgočasna zadeva in da v nedeljo zvečer ljudi nima smisla moriti s preveč ažurnimi updati rezultatov ali kaj šele s komentiranjem tako imenovanih analitikov v studiu.
Zato so menili, da bo dovolj, če bodo drugi krog po zaprtju volišč pokrivali po minimalnih vikend standardih.
Kruta pomota in povsem napačno predvidevanje. Drugi krog ni bil samo rezultatsko napet, temveč tudi zanimivejši od drugih volitev. Že kot fenomen. Ker še kar visoka udeležba, ker tesni izidi, ker Maribor, ker Koper. Ker lokalno.
Toda TVS je s skromno pozornostjo volitvam zgrešila tarčo in dokazala, da jim uredniška presoja oz. intuicija ne deluje najbolje.
Downplay super G štrikanje
No, možno je, da je nacionalka downplayala volitve iz trivialnejših, dasiravno ne opravičljivejših razlogov.
Ležerno spremljanje volitev je namreč morda bila posledica terminskega konflikta z Miklavževim koncertom, ki so ga seveda morali ali vsaj hoteli predvajati na 1. programu, kamor bi po zdravi pameti pasal coverage volitev.
In zakaj ni bil Miklavžev koncert na 2. programu? Zelo preprosto:
Na TVS 2 je bil v nedeljo zvečer ob 18:55 najprej ženski superveleslalom v Lake Louise, potem ob 20:20 žrebanje lota, ob 20:40 moški veleslalom v Beaver Creeku, ob 21:45 Umor, je napisala (10. del), ob 22:40 Ambienti in ob 23:10 Avtomobilnost, ob 23:40 spet Umor, je napisala (in to 9. del, za božjo voljo!), nakar še ponovitev kviza Kdo bi vedel ob 00:30.
Neverjetno! Na dan volitev se nacionalna televizija programsko tako zaštrika, da pokrije rezultate lokalnih volitev približno tako kot rezultate 1. nogometne lige — ker je vsak super G tako pomemben, da ne morejo delati rošad.
Ah, ne, saj ne gre za to, da se je TVS zaštrikala prav to nedeljo. To se jim lahko zgodi kadarkoli. Ker se vedno najde nekaj, kar je preveč pomembno, da bi odpadlo ali bilo prestavljeno v drug termin ali na drug program.
Cinizem in optimizem
Z malo cinizma bi si upal trditi, da je TVS — kot kreativni producent — sama kriva za to, da je bil izkupiček letošnjega Miklavževega koncerta za približno petino (več kot 6.000€) manjši od lanskega in celo za polovico (30.000€) manjši od tistega pred šestimi leti. Ker kdo bo pa to gledal? Iz čiste dobrodelnosti le malokdo. Masa že ne.
Z malo optimizma pa bi si tudi upal verjeti, da bi vsota prostovoljnih prispevkov za otroke v stiski znala biti višja tudi v primeru, če bi benefic predvajali na 2. programu — a seveda pod pogojem, da plastičnega prenosa, pardon: posnetka brez ene same sekunde vizuala publike ali magari nasnetega aplavza ne bi vodila igralka Polona Juh in zdravnik Marko Pokorn in da veznega teksta ne bi pisal filmski režiser Miha Hočevar.
Zanimivo, kdo vse se jim zdi za kaj primeren …
Glasbeni in plesni izvajalci sami niso bili slabi, toda koncept je bil zgrešen, vodenje pa puščobno. Gledanost ni mogla biti ne vem kakšna, ergo je bil temu primeren tudi inkaso. Za playback oddajo kar pričakovano.
Yippee-ki-yay, motherfuckers!
O samih lokalnih volitvah ne bi več preveč pametoval. Da je Jankovićeva gladka zmaga v prvem krogu samoprispevek ljubljanskih levičarjev k nacionalnemu zaustavljanju desnice, sem povedal že zadnjič.
Da bog vendarle obstaja in da je pravica še na svetu, je dokazal — no, dan pozneje — Aleš Bržan, ki je v Kopru za pičlih sedem glasov premagal navidez nepremagljivega Borisa Popoviča.
Zadovoljen in pomirjen sem tudi, da so se v Mariboru zdaj res dokončno znebili Franca Kanglerja. Ob tem upam, da Saša Arsenovič ne bo še en primerek novega obraza, ki se po volitvah izkaže za novo razočaranje.
A kakorkoli: še dobro, da so v okviru božične filmske klasike na Planetu potem spet vrteli Die Hard. Enko. Pa čeprav sem ga gledal že petič, šestič, je po dolgih letih lepo sédel.