En rajh, en folk, en firer: Marakeš kot nadgradnja povojnih pobojev
Ni se prvič zgodilo, da so demokratično izvoljeni poslanci v DZ razpravljali na neko temo, zunaj pa na isto temo istočasno demonstrirali demokratično razpizdeni državljani.
To se je prvič zgodilo pred skoraj 25 leti, ko je premier Drnovšek po aferi Depala vas preroško, a zaman odžagal Janšo kot obrambnega ministra, medtem ko je zunaj protestirala masa SDS-ovcev.
Recimo, da so demonstracije proti podpisu marakeškega dogovora državljanska pravica in da to ni nič takega. In recimo, da ima primitivec Bernard Brščič pravico razglašati, da hoče “živeti v Sloveniji, ne v usrani luknji Slovenistan”.
Če smo preživeli, da je drhal metala v parlament granitne kocke, bomo preživeli tudi to, da poeta dexter laureatus Tone Kuntner kuje herbicidne metafore o koprivah (“podsaharski negroidi”) in pšenici (“Slovenci”).
Ni problem, da en rajh, en folk, en firer demonstrira. Problem je, da tisti zunaj govorijo isto in enako kot tisti not — v tako imenovanem hramu demokracije.
“Nadgradnja povojnih pobojev”
Ne vem, kdo je Zdenko Tršinar — no, v bistvu “vem” —, ampak njegova izjava, ki jo je citirala Nova24TV.si, je na vsak način izjava leta:
“Tukaj sem, ker sem proti sprejetju [m]arakeške deklaracije, katera je nadgradnja povojnim pobojem in dokaz, da v Sloveniji ni svobode, demokracije in pravičnosti.”
Hehe, “nadgradnja povojnim pobojem”? Epohalno bi bilo že brez dajalnika!
Medtem ko so nekateri poslanci SDS prihajali pred parlament bodrit demonstrante, ki so bodrili njih nazaj — nenazadnje tudi s fušanjem Samo milijon nas je, tistim starim, danes vem zakaj debilnim hitom od Agropopa —, je Branko Grims na družbenih omrežjih iz velike dvorane DZ pozival demonstrante (pardon: bodrilce), naj na proteste nikar ne nosijo zastav s totalitarnimi simboli, Janez Janša pa pred spoštovanim zborom držal govor o razliki med civilizacijo in barbarstvom (ki da je v pravilih).
Še nekaj pravil
No, tule je še nekaj pravil. Ponavljam:
- Mislim, da je Globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah dobra možnost za reševanje demografskega in ekonomskega problema, s katerim se svet sooča.
- Mislim, da bi marakeš morali podpreti — če bi bili pametni — tudi tisti, ki se bojijo, da bo invazija nebelih, muslimanskih migrantov uničila zahodno(evropsko) civilizacijo.
- Mislim pa, da niso pametni in da bodo vztrajali pri svojem, ker se jim bolj splača dramatizirati narativ o ogroženosti domačih ras in ver in nacij in kulture s strani tujcev.
- Mislim, da iz marakeša ne bo nič, četudi bo nazadnje le sprejet — s slovenskim podpisom ali brez njega in neglede na to, koliko držav ga bo podpisalo oz. sprejelo.
- Mislim, da bo s propadom marakeša svet zamudil priložnost za civilizirano regulacijo migracij, da ne rečem odpravo same potrebe po migracijah oz. njihovih vzrokov.
Najbolj nore sanje Branka Grimsa
Kaj se bo zgodilo, če marakeški dogovor ne bo sprejet ali če v primeru sprejetja ne bo imel zamišljenih učinkov?
Nadaljevanje trenutnega stanja na področju migracij ne pomeni nujno, da se bosta intenzivnost in invazivnost migracij samih še povečala in da bosta zahodni red in evropska kultura še bolj ogrožena.
Ne. Nadaljevanje trenutnega stanja na področju migracij, ne da bi reševali ta problem, pomeni predvsem to, da bo med naskočenimi Evropejci samimi še veliko več populizma in strahu, šovinizma in nacionalizma, ksenofobije in rasizma.
Združena evropska desnica bo s Trumpovo pomočjo neglede na dejansko ogroženost reda in miru ter meja in nacionalnih ekonomskih in kulturnih substanc pumpala migracijsko krizo do razsežnosti, ki si jih danes ne moremo predstavljati niti v najbolj norih sanjah Branka Grimsa ali ameriških redneckov, ki si v zemljankah kuhajo veveričje obare.
Morda celo vojne
Konflikt med liberalno in neliberalno demokracijo ter med politiko in populizmom bo stanje poslabšal in zaostril in pripeljal do nasilja. Morda celo vojn. To se ne bo zgodilo zaradi “podsaharskih negroidov”, ki bi prihajali posiljevat hčere, dekleta in žene volilcev SDS in AfD in Fidesza, ampak zaradi internih slovenskih, evropskih, če hočete zahodnih konfliktov med nami samimi.
Desničarji so proti marakeškemu dogovoru zato, ker bi s kakršnimkoli sistemskim mednarodnim ukrepom za reševanje krize — kaj šele z učinkovitim ukrepom — izgubili argumente za svoje vedno bolj nacionalistične in rasistične izpade. Begunci so samo izgovor za poveličevanje in čaščenje enotnih in enovitih, rasno, nacionalno, versko, seksualno in kulturno čistih, zateženih, konservativnih družb.
Backlash proti multikulturalizmu, progresivizmu, liberalni demokraciji in politični korektnosti — pod skupnim imenovalcem izrojenosti kulturnega marksizma in skorumpiranih elit — nas bo pahnil drugo skrajnost, kjer bo postalo zaželeno povedati vse najboljše o svojih in vse najslabše o drugih. Z edinim argumentom, da je pač vse res. Ne da bi nam bilo treba preverjati, ker so oni tako rekli.
Medtem ko smo se kregali …
Desničarji danes drkajo na strah pred tujerodnimi vrstami, na domnevno pomanjkanje odločnosti in ponosa, na fantazmagorično bluzenje o propadu domače, nacionalne kulture in/ali zahodnoevropske civilizacije — ali na mestno, ergo neslovensko fano na stolpu Ljubljanskega gradu.
Pa saj ne, da ne bi imeli kaj pametnejšega početi. Medtem ko smo se mi kregali o marakeškem dogovoru, je Jože Biščak spisal kolumno, v kateri razglablja o francoski ali belgijski pasivnosti do priseljencev v getih od Clichy-sous-Boisa do Sint-Jans-Molenbeeka, in zaključi:
“Žal mi je, kar bom zapisal, a ne vidim druge rešitve kot uporabo surove, brutalne moči. Male Evrabije [arabske otočke v Evropi] bi morala obkoliti vojska in vse do zadnjega prebivalca prisilno izseliti iz države (magari na Luno), naselja porušiti do zadnjega zidaka. In evropska preteklost bo znova njena prihodnost.”
Ne, ne, to ni sovražni govor. To je samo politični govor, ki poziva k uporabi “surove, brutalne moči”. Samo svarim vas, da ne boste presenečeni: ko se bo Biščaku končno nasmehnila priložnost, da z uporabo “surove, brutalne moči” popuca tiste, ki mu grejo na živce, takrat ne bo popucal “subsaharskih negroidov” — ampak vas.
Belgijski specialci med nemiri v Molenbeeku.