Županske volitve: Bogovi, avtokrati, šerifi, diktatorji se prepucavajo

Kampanja pred lokalnimi volitvami nam je s soočenji kandidatov razkrila vso pokvarjenost, koruptivnost, sprenevedanje, prebrisanost, izsiljevanje, laži, zahrbtnost, dvoličnost in kar je še teh pridevnikov, ki jih lahko prilepimo nekaterim aktualnim županom.

Pa ne samo to. Imeli smo izjemno priložnost v živo spremljati sindrom Boga in temu primerni ton komuniciranja in držo tistih, ki so opravljanjem svoje funkcije dobili naziv šerif, avtokrat ali diktator.

Najprej naj izrazim globoko spoštovanje do vseh tistih županov in kandidatov za župane, ki ne sodijo v zgornji opis. Tudi takšne imamo, hvala bogu. Toda oni so za televizije nazanimivi. Dostojanstveni nastop, gentlemenstvo, politična korektnost, umirjenost in osredotočenost na program dela, so — vsaj v TV soočenjih — samo pokop za kandidata. Koga to sploh zanima?

Nadljudje

Televizija kot medij zahteva dinamiko in akcijo, (pred)volilne vsebine na televiziji pa boj, špetir, očitke, prepucavanje, ostre besede, dialog na nož. Naj teče kri. Potrebno je privleči na dan najbolj skrite, najbolj osebne in boleče zgodbe protikandidata, ga razgaliti pred ljudmi, mu povzročiti javno sramoto, ga soočiti z lažmi. Vse to, da tekma za štiri leta vladanja teče za gledalce pred TV sprejemniki dovolj zanimivo in dinamično in da bojevnikom in televiziji rastejo ratingi. Pravi volilni reality show.

V uvodu opisani župani so v resnici nadljudje. Vse vidijo, vse vedo, vse znajo, vse lahko uredijo. Če le tako želijo. Oni lahko dosežejo, da nekdo uspe, ali pa poskrbijo, da propade. Uredijo, da nekdo dobi službo, ali pa jo izgubi. Ni problem sprementi namembnosti zemljišča, če župan v lastniku prepozna volilni glas. “Ni spremembe namembnosti tvoje njive, če me ne podpreš v kandidaturi. Če mi zagotoviš podporo, boš, ko bom župan, obogatel, saj bo tvoja njiva vredna ×-krat več”.

Od pamtiveka

Nekateri župani kraljujejo že od nastanka občin dalje. Najbolj pričvrščeni torej že šest mandatov. Zdaj tekmujejo za sedmega. Že 24 let, hočejo pa 28!

Če bi bila občina podjetje, bi bili župani po največ dveh mandatih zamenjani. Voditi podjetje ali občino 24 let je škodljivo. To slabo vpliva na odločitve, prioritete, objektivnost, poštenost. Župan si občino prilasti in jo upravlja po principu absolutističnih vladarjev..

Kako hitro pozabljamo

Županske volitve tudi razkrivajo, kako strahovito in zaskrbljujoče hitro ljudje pozabljamo. Zaradi nekdanjega župana — ki danes ponovno kandidira — se je ljudstvo “njegovega” mesta dvignilo k vsesplošni vstaji. Ta nekdanji župan in danes spet županski kandidat je simbol upora ljudstva proti samovolji in vsem oblikam nepravilnosti v novodobni Sloveniji. Pa vendar sodi med najresnejše kandidate za zmago v našem drugem največjem mestu.

Na drugem koncu Slovenije, pod hribi, pa kandidira obsojeni nekdanji župan, ki so mu očitali tudi zlorabo občinskih sredstev. Pred javnostjo moleduje za glasove in zagotavlja, da se je iz svoje zgodbe nekaj naučil.

Spet na tretjem koncu se prepucavata aktualni župan in njegov tekmec za županski stolček, ki sta bila še pred časom največja zaveznika. V kamere letijo očitki o zgodbi, ki ju je razdelila. Župan naj bi tekmecu ukazal, da odpusti sodelavko — mamo dveh otrok, samohranilko. In to zato, ker njen sin želi igrati za Olimpijo in ne za Koper. Če je v tem ukazu resnična zgolj ena sama črka ali pika, ta župan ne bi smel biti več izvoljen. Ljudje bi mu morali za zmeraj obrniti hrbet.

Meje profesionalnosti

Županske volitve tudi kažejo, kako se v dolgoletnih mandatih zabrišejo meje profesionalnosti med občino in lokalnimi ter regionalnimi mediji. Aktualni župani so pred novinci v neprimerljivi prednosti, saj ti ostajajo neslišni, neobjavljani, nezanimivi.

Enako je z občinskimi glasili. Mediji so zainteresirani za podporo aktualnim županom, saj s tem ohranjajo obstoječega naročnika, stabilnost svoje službe, posla. Verjetno se bodo njihovi prihodki še povečali, saj so pripomogli k ponovni izvolitvi dosedanjega župana. Če je izvoljen nov župan, pa čaka medij najmanj krog pogajanj za kos občinskega proračuna, kar že ustvarja nemir in nelagodje.

Rak

Da imamo takšne župane, smo krivi vsi. Ja, mi sami! Zakaj odpuščamo lažem, pritiskom, kupčkanju pod mizo, izključevanju nekaterih in podarjanju privilegijev drugim? Samo zato, ker nam je župan nekaj zgradil? Pa saj ni bil on! In tudi denar je bil naš!

Misel, da “ni važno, koliko je vzel, saj smo tudi mi nekaj dobili”, je javno zanikanje poštenosti kot vrednote. S ponovno potrditvijo takšnih županov sami dajemo soglasje, da so lupmarije dovoljene. Ne čudimo se potem, da se takšno ravnanje širi in zleze v vse pore družbe.

“Tega župana vom volil, ker sem navajen,” je rekel nekdo iz naše občine. Navajenost, rutina, življenje v coni udobja, kjer se nič ne spremeni, ubijajo napredek in razvoj. Naši sovražniki niso migranti. Ne nasprotniki Nata ali EU ali ZDA ali Kitajska ali Rusija. Niti naši sosedje, ki želijo košček našega morja. Naši največji sovražniki smo mi sami.

Obkrožiti kandidata, ki županuje po načelih nepoštenosti, nepravičnosti, neenakosti občanov, ki načrtno manipulira z ljudmi zaradi lastnih interesov, je vrhunska manifestacija samouničevanja družbe.  Kot bi v družino udaril rak. Zato dobro premislite, predno boste obkrožili. Zdravje je največ vredno!

Opomba: Avtorica objavlja tekste s Fokuspokusa ob ponedeljkih na svojem blogu Kaka — Kako komuniciramo?.