Hardver brez softvera: Ne moreš zgraditi 2TDK z Excelovimi razpredelnicami!

13.10.2018 / 06:10 1 komentar
Projekt Drugi tir rabi informatizacijo. Samo tako lahko opazimo, izsledimo in preprečimo lopovščine. Ker 21. stoletje.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Pripravljalna dela za izgradnjo Drugega tira Divača–Koper so se začela, ne da bi bil projekt do konca sprojektiran (za dvotirno progo) in ne da bi vedeli, kakšna je investicijska vrednost projekta, ter brez investicijskega programa, brez zaprte finančne konstrukcije, brez opredeljenega investitorja, brez koncesije za gradnjo in brez odgovornega vodje investicije.

Vse to je garancija, da bo 2TDK z nepreglednostjo in nesmotrnostjo porabe javnega denarja postal eden najbolj netransparentnih, najbolj neučinkovito vodenih, najdražjih in s korupcijskimi tveganji najbolj obremenjenih projektov v zgodovini Slovenije. Zaradi njega bo mnoge politike bolela glava.

Pa vendar politika s svojo nesposobnostjo organiziranja procesov in izvedbe zahtevanih postopkov v skladu s predpisano metodologijo (Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financUL 27/16) nosi samo polovico odgovornosti za ta polom. Pri 2TDK je zatajila tudi stroka.

Nestrokovnost, neskrbnost, nepreglednost

Kriva je predvsem sistematična odsotnost strokovnosti, skrbnosti in preglednosti pri izvedbi vseh predpisanih postopkov v vseh fazah projekta — od načrtovanja, projektiranja, priprave projektne dokumentacije in priprave finančne konstrukcije pa do vodenja projekta in njegovega financiranja.

Učinkovitost in transparentnost izgradnje drugega tira je mogoče zagotoviti samo s preglednostjo vseh predpisanih postopkov v vseh fazah tehnične priprave projekta, finančnega načrtovanja in izvedbe projekta.

Dobra novica je, da za to še ni prepozno. A to izboljšanje učinkovitosti in transparentnosti zahteva drugačen, sistematičen in s sodobno informacijsko tehnologijo podprt pristop k vodenju javno financiranih investicij.

Preverjanje 20.000 nepreverjenih postavk?

Če začnemo pri prvi in v javnosti najbolj sporni zadevi v zvezi  z gradnjo Drugega tira — namreč, da še vedno ni investicijskega programa in da še vedno ne poznamo prave investicijske vrednosti —, je to posledica strokovno pomanjkljive faze načrtovanja, projektiranja in priprave projektne dokumentacije.

Pri tem kompleksnem projektu z osmimi predori v skupni dolžini (s servisnimi in izstopnimi cevmi) 37,4 kilometrov — in to večinoma v kraškem svetu —, z dvema viaduktoma in dvema mostoma, je sodelovalo veliko projektantov. Problem je najprej v tem, da niso uporabljali enotne metodologije — predvsem pri ocenjevanju verjetnosti in finančnih posledicah kraških pojavov — in računali na enotne cene.

Drugi del problema pa je v tem, da inženir (DRI) ni uporabljal ustrezne informacijsko podprte tehnologije pri zbiranju in obdelavi vhodnih podatkov (popisov), ki jih je dobil od projektantov. V okviru projekta, v katerem se pojavlja približno 20.000 različnih vhodnih postavk, so te dokumente obdelovali praktično ročno z vnosom v Excelove tabele.

Sami ste se lahko prepričali, kakšne težave je imel DRI pri razpisu za izvedbo makete Drugega tira in ob vnaprej določeni metodologiji povzročala Excelova kalkulacija izbora najboljšega ponudnika — pa čeprav sta bila samo dva ponudnika in samo dva kriterija izbire.

Zdaj pa si predstavljajte 20.000 tisoč različnih vhodnih postavk od projektantov, ki so uporabljali različne metodologije in različne cene! Predstavljajte si zmedo, v kateri se je znašel inženir (DRI), da vse popise spravi na skupni imenovalec v Excelovi datoteki.

Ko sem pred letom in pol (na sestanku predstavnikov našega tedanjega Sveta za civilni nadzor projekta Drugi tir s predstavniki DRI in ministrstva za infrastrukturo) glavnega inženirja projekta vprašal, ali so za pripravo projektne dokumentacije uporabljali informacijski sistem — in če so, katerega —, mi je užaljeno zabrusil: “Če smo lahko z Excelovimi tabelami zgradili avtocestni križ, bomo pa tudi Drugi tir!”

To sicer ni res, saj je DARS pri izgradnji avtocestnega križa uporabljal “projektni informacijski sistem” (PIS), ki so ga razvili na FGG po Darsovem naročilu. In to v vseh fazah projekta — od tehnične priprave in razpisnih postopkov (oddaja in analiza ponudb) pa do obračuna izvedenih del).

Kamenodobna informacijska podpora

Ključni problem uporabe Excelovih tabel pri načrtovanju tako kompleksnih projektov je, da gre za kamenodobno informacijsko “podporo”, ki ne omogoča niti sprotne identifikacije napak v vhodnih podatkih in kalkulacijah, niti sprotnih sprememb ključnih parametrov. Predvsem pa Excel ne omogoča učinkovitega stroškovnega nadzora nad projektom zaradi nepreglednosti in pomanjkljive sledljivosti vpisov in kalkulacij.

Razen tega, da je nemogoče izvajati učinkovit stroškovni nadzor nad projektom, je praktično nemogoče izvajati tudi revizijo projekta v razumnem času. Ko je leta 2016 italijansko podjetje Geodata Engineering za 176.900€ dobilo nalogo, da v treh mesecih naredi revizijo projekta Drugi tir, prav zaradi uporabljene kamenodobne informacijske podpore s strani DRI, tega niso mogli — vsaj ne učinkovito —, saj bi se morali prebiti skozi 20.000 vhodnih postavk, preveriti skladnost popisov med seboj (enotnost uporabljenih metodologij in cen), to primerjati z vnosi v Excelovo tabelo, izločiti morebitna podvajanja in nato na osnovi poenotene metodologije narediti novo oceno investicijske vrednosti.

Experti Geodata Engineeringa so si namesto tega raje izbrali elegantno bližnjico — tako kot študentje v seminarskih nalogah. Najprej so upoštevali samo količine izkopanega in uporabljenega materiala v osmih predorih in se igrali z množenjem teh z visokimi tujimi cenami materiala na kubični meter. Igrali pa so se še naprej z (visokimi) verjetnostmi nastopa kraških pojavov in preračunavali njihove učinke na stroške dodatnih del kot odstotka od skupne vrednosti projekta.

Davek na neuporabno vrednost

Jasno je, da tak pristop k reviziji projekta nima nobene uporabne vrednosti. Prav tako kot je ne bosta imela “analiza” revizijske hiše Deloitte (za 800.000€) in investicijski program, ki ga bodo izdelali. Ker se njihovi “eksperti” ne bodo spustili v drobovje projekta — namreč v obdelavo in analizo projektantskih popisov, neskladnosti in napak v njih ter preverbo metodologij in njihovega poenotenja.

Prav tako nimajo nobene uporabne vrednosti preračuni gospoda Dragonje, nekdanjega direktorja podjetja 2TDK d.o.o., s katerimi mu je na neznan način — na podlagi agregiranih vrednosti, ki jih je dobil od inženirja (DRI) —, uspelo znižati vrednost projekta z 1.159 milijonov evrov na 961 milijonov (oboje brez DDV), pri čemer je že upošteval stroške preprojektiranja in širitve vzporednih servisnih predorov pri treh najdaljših predorih na normalen profil za kasnejšo dvotirno progo.

Spremljanje in nadzor

Če hočemo danes ugotoviti pravo vrednost investicije v drugi tir, ga moramo najprej in predvsem informatizirati. Vse projektanske popise je treba dati v sodoben informacijski sistem, kakršne danes uporabljajo vsi ugledni inženirji v tujini, pa tudi pri nas — tako DARS kot gradbeni konzultanti.

Že sam vnos popisov v informacijski sistem bi razkril napake, kakršne so nepravilni seštevki, večkratno upoštevanje istih del, opis del brez navedb vseh parametrov, ki pomembno vplivajo na ceno, nepravilno navajanje podatkov v postavkah itd.

To bi nato omogočilo ustrezno strokovno obdelavo, kot je poenotenje uporabljene metodologije (pri ocenah verjetnosti nastopov kraških pojavov itd.), poenotenje obravnave nepredvidenih in dodatnih del in poenotenje uporabljenih cen.

Šele tako informatiziran projekt bi omogočil pripravo kvalitetnega investicijskega programa s pravilnim ovrednotenjem potencialnih tveganj pri izgradnji, pa tudi učinkovito izvedbo vseh postopkov pri izvajanju projekta, od priprave javnih naročil za izvedbo posameznih sklopov, izbire ponudnikov in stroškovnega spremljanja izvedenih del.

In nenazadnje, šele tako informatiziran projekt bi omogočil sprotno in učinkovito spremljanje in nadzor nad izvedbo projekta pri vseh procesih na vseh sklopih del na progi in v vseh fazah izvedbe.

To bi bila prava transparentnost!

Z informatizacijo projekta dobita investitor in odgovorni vodja investicije vpogled v izvajanje projekta in sledljivost vseh postopkov. Informatizacija projekta jima omogoči učinkovit nadzor nad izvajanjem projekta. Z informatizacijo projekta dobijo tudi vlada, Državni zbor, civilna družba in celotna javnost vpogled v izvajanje projekta. Informatizacija projekta omogoči transparentnost vseh faz in vseh postopkov pri izvedbi projekta. Informatizacija projekta omogoči tudi učinkovitost porabe javnih sredstev za njegovo izgradnjo, saj so vsi postopki transparentni in sledljivi, količine in cene pa znane.

Brez informatizacije projekta lahko pozabite na učinkovit nadzor nad izvedbo investicije. Učinkovitega nadzora ne morejo zagotoviti ne nadzorni svet podjetja 2TDK, ne vladni projektno-finančni svet, ne civilnodružbeni sveti za nadzor projekta, ne mediji. Nihče od njih namreč ne more vedeti, kakšni so parametri projekta na mikro ravni, če ne morejo sproti in celovito spremljati, kakšna so odstopanja od njih v posameznih izvedbenih fazah projekta.

Saj ni treba veliko za preskok v 21. stoletje

Informacijski sistem je treba locirati pri investitorju — najbrž pri podjetju 2TDK — na Ministrstvu za infrastrukturo oziroma na direkciji in omogočiti vpogled vsem pooblaščenim organom in civilnodružbenim nadzornim svetom.

Z informatizacijo projekta Drugi tir se lahko izognemo večini pasti in tveganj v zvezi z njegovo izvedbo in dosežemo, da se bo iz sedanjega grdega račka prelevil v enega najbolj transparentnih in učinkovitih javnih investicijskih projektov v sodobni zgodovini Slovenije.

Informatizacija projekta ne pomeni, da do lopovščin ali poskusov lopovščin ob gradnji Drugega tira ne bo prihajalo. Jih bo pa mogoče bistveno prej opaziti, izslediti in preprečiti.

Tak pristop je treba uporabiti tudi pri vseh ostalih javnih investicijah. Do leta 2030 bomo v skladu z operativnim pogramom vložili v modernizacjo železniškega omrežja dobrih 5 milijard evrov in približno še enkrat toliko v energetiko. Vsi projekti bodo potrebovali učinkovit nadzor. Tega bi lahko učinkovito koncentrirali v okviru vladne Projektne pisarne, ki bi nadzirala izvedbo projektov in učinkovitost rabe javnega denarja.

Ni potrebno veliko za uspešno izvedbo javnih investicij in učinkovito rabo javnega denarja — če je le vlada pripravljena narediti ta majhen organizacijski in informacijski preskok v 21. stoletje.


Opomba: Tekst je bil objavljen v sredo, 10. oktobra 2018, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod naslovom Informatizacija in projektna pisarna kot sodoben način zagotovitve učinkovitega stroškovnega nadzora in transparentnosti izgradnje drugega tira. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE