Vsaj tistih 16 ur med nama zagotovo ni bilo zidu
Spoznala sem ga že lani poleti. Čeprav mi je bil všeč, nisem nikoli razmišljala o njem.
Minilo je točno eno leto, ko smo se spet srečali v tistem majhnem, meni tako ljubem kraju v zeleni hrvaški Istri. Tam imajo prijateljičini starši počitniško hišo, tudi z mojimi se poznajo, zato smo v preteklosti že večkrat hodili tja. Kar nekaj let me ni bilo, zdaj pa se že drugo leto z veseljem odpravim tja, kadar le morem. Letošnje poletje sva s prijateljico tam tako rekoč živeli.
Tam ima poletno rezidenco tudi on. Lani je bil na njihovi terasi dober žur. Tudi letos sva bili povabljeni na njegov rojstni dan. Naše druženje se je začelo že junija in se nadaljevalo intenzivneje in pogosteje kot lani. Skupaj smo žurali, zajtrkovali, večerjali, se kopali. Vsak vikend je bil pri njem kdo na obisku. Tudi nama se je pogosto pridružila še kakšna prijateljica ali dve.
Najin prvi osebni pogovor
Čeprav si na začetku nisva bila pretirano naklonjena, sva se vedno pogosteje znašla z ramo ob rami. Opazila sem, da se me včasih dotakne. Ko se je recimo obrnil, da bi šel po pijačo, se je naslonil na mojo ramo ali me nežno prijel za nadlaht. Tudi sama sem ga vedno pogosteje opazovala in poslušala. Ni sicer gostobeseden, ampak ko je spregovoril, je bilo vredno pozornosti.
Nekega poznega popoldneva, ko je sonce počasi zahajalo, sva si na travniku pri bazenu ob njegovi hiši prvič sama zrla iz oči v oči. Ležala sva na blazinah, prijateljica in njegov prijatelj sta v hiši pripravljala večerjo. Pogovarjala sva se o odnosih, o starševstvu, ljubezni. O tem, da je v zvezi pomembno razumeti, da človek želi in rabi čas zase. Veliko me je spraševal. Koliko fantov sem imela, zakaj sva z bivšim nehala, ali si želim otrok. Ali po koncu dolge zveze že iščem novo resno zvezo itd.
Njegov glas je bil tako mehak in fin, da mi še zdaj odzvanja v ušesih. Počutila sem se, kot da me ocenjuje.
Podal mi je svoj kozarec, ker je bil moj izven dosega roke in se zazrl čez ograjo na obzorje, kamor sem gledala tudi jaz, ko sem mu odgovorila na zadnje vprašanje. Ko sem čez nekaj sekund pogledala proti njemu, je strmel vame in se mi rahlo nasmejal, žalostno.
To je bil najin prvi osebni pogovor.
Bil je ločen, brez otrok. Na vprašanje, ali si še želi zveze, mi je odvrnil samo: “Odvisno.” — in pogledal stran. Dobila sem občutek, da mu ne paše, da mu vračam vprašanja.
Vstal je, šel po moj kozarec in me prosil, naj grem po novo steklenico. Pravzaprav ni prosil, rekel je, da je v hladilniku zunanje terase še vino. Pojedli smo odlično večerjo, nadaljevali s pitjem vina, poznim skokom v bazen, nato pa sva se s prijateljico odpravili domov.
Po tistem večeru sem jo prosila za njegovo številko in mu pisala. Najprej je odgovarjal z dvodnevnim zamikom. Nato se je intenzivnost povečala. Nikoli mi ni pisal prvi in ni predlagal srečanja.
Gotova
Dnevi so minevali in kar nekaj časa se nisva videla. Prijateljica je odšla, na morju sem ostala sama. Ker sem tudi sama s starši včasih hodila v ta kraj, poznam nekaj ljudi. Tako smo se en večer odpravili v lokalni klub. Sredi plesa zagledam njegovega prijatelja, ki me veselo pozdravi, objame, poljubi in povabi k njihovem omizju. Grem z njim tja in takoj opazim njega. Vidim, da me je opazil. Stopil je stran od družbe, prišel k meni, me objel in poljubil na lice, z levo roko objel čez pas, odpeljal do mize in predstavil družbi. Nekaj sem jih že poznala, on pa se zaradi opitosti ni spomnil — kar je poželo nekaj smeha.
Alkohol je tekel v potokih. Večkrat me je prijel za roko, ko ga je zaradi gužve zaneslo. Na neki točki me je vprašal, ali grem z njim do doma, ker da je preveč opit, da bi še bil tukaj.
Lahko, seveda.
To bo očitno ta noč, sem si mislila.
Hodila sva po ozkih uličicah. Prijel me ja za roko in potegnil k sebi: “Saj se zavedaš, da sva gotova,” je rekel.
“Kako gotova? Ne razumem,” sem odgovorila. “Ti si res pijan, no, jaz tudi, ampak ne tako kot ti.”
“Pukla sva, zaljubljena sva, konec je z nama,“ je rekel.
Zasmejala sem se in rekla, da ne vem, ker se sploh ne poznava dobro. Rekel je: “Vidim v tvojih očeh. Nora si name, ampak to ni dobro zate.”
Ni mi ušlo, da je začel z dvojino, nadaljeval pa z ednino.
“Ti si kar domišljaj.” sem rekla — čeprav sem vedela, da ima prav. Brez razloga, brez kakršnegakoli oprijemljivega kriterija sem bila nora nanj že celo poletje.
Ognjeni prevzetnež in ranljivi volkec
Prišla sva do njegove hiše, ležala na blazinah pred bazenom in zrla v zvezdnato nebo. Spotaknil se je ob flamingota in razbil šampanjec. Smejal se je in šel po novega. Odprla sva ga in nazdravljala in poslušala glasbo. Nato je vstal, me prijel za roke, potegnil pokonci, dvignil roke proti nebu in nazaj ob moje telo.
“Še nikoli se nisva poljubila. Kako misliš, da bo?” je vprašal.
Spet sem se počutila, kot da sem na ocenjevanju. Ni mi bil všeč njegov ton glasu. Poljubil me je in zmajal z glavo, kot da mu ni všeč — ali da mu je, pa noče priznati. Se igra? Še enkrat me je bolj močno poljubil. Trajalo je in trajalo, božal me je po laseh in poljubljal po vratu, objemal, vedno nežneje, manj strastno, kot da se bo ravnokar stopil, morda celo zjokal. Nisem razumela teh njegovih sprememb v razpoloženju. Iz ognjenega prevzetneža v ranljivega volkca.
Potem sem se začela nekontrolirano smejati, ker je bila flamingova glava pred nama naslonjena na razbiti vrat šampanjca. Pokazal sem mu in še on se je začel smejati. Spet sva se ulegla na ležalnike. Spraševala sem ga o ljudeh, ki so ostali tam, odkod se poznajo, pripovedoval mi je njihvoe poslovne zgodbe, ki so zares impresivne.
“Ne delujejo kot barabe,” sem na neki točki izjavila.
“Misliš, da sem jaz baraba?” me je vprašal.
“Ne vem, ne poznam te, ampak tako piše nekje.”
Bil je šokiran: “Si našla tisto sranje?”
“Seveda sem. Misliš, da se bom zapletala z nekom, ki ga poznam samo po imenu in vem, kje ima vikend?”
“In? Te to rajca?” je vprašal.
“Ne, ne rajca me. Bojim se tega,” sem rekla.
“Vse ti lahko povem. Vprašaj me, kar hočeš,” je jezno odvrnil.
Takrat sem mislila, da bi pokvarila večer, pa tudi tako pijana sem že bila, da si verjetno ne bi vsega zapomnila. “Zdaj se mi ne da,” sem rekla.
Mislim, da mu je kar pasalo. Nikoli kasneje ni več načel te teme.
Med nama je bil zid, ki sva ga čutila oba. Ne samo tisti večer, tudi vse večere prej. Tudi dodatni požirki alkohola ga niso odplaknili.
Večkrat
Skoraj sem že hotela domov, ko se je odločil, da bo zid na silo zrušil. Še trenutek prej zasanjano zazrt je kar naenkrat vstal, me dvignil, vzel v naročje in nesel na veliko posteljo v pokritem delu terase. Manever, ki ga je gotovo naredil že večkrat, saj ga je tudi popolnoma pijan obvladal.
Strgal je oblačila z mene, dobesedno raztrgal in si me vzel. Večkrat. Premaknila sva se v spalnico in zaspala, ko se je danilo in ko so se njegovi prijatelji vračali domov. Spala sva samo nekaj ur, potem pa sva se spet začela ljubiti in nadaljevala do poznega popoldneva. Vmes sva si samo nekajkrat napolnila plastenko z vodo.
Tistih 16 ur zagotovo ni bilo zidu med nama.
Ko sva končno vstala, se je na terasi pripravljal nov žur. Če glasba in vonj žara ne bi prišla do spalnice, se verjetno ne bi iz nje izvlekla do naslednjega dne.
Potlačena čustva in želje
Odklonila sem povabilo, naj ostanem na večerji. Njegovi prijatelji so me prepričevali, tudi on me je še enkrat pred vsemi vprašal, ali res ne morem urediti drugače.
“Imam obveznosti, ob 8. sem dogovorjena,” sem rekla — čeprav jih nisem imela. Bila sem samo tako čustveno zbegana, da se ne bi znala obnašati ob njem.
Ko sem odhajala, mi je rekel, naj ga zdaj nekaj časa ne kličem. Da ima po ponedeljku tudi on veliko dela. Ne vem, zakaj je to rekel, ker ga sploh še nikoli nisem klicala. Po tistem sva se še večkrat slišala in videla, nisva pa se nikoli več poljubila ali spala skupaj. Sva se pa objela, plesala, se pogovarjala.
Moja poletna romanca zagotovo ni bila ljubezen, zgolj odlična šola za moja potlačena čustva in želje.