Špartanci in Sturmabteilung na Šubičevi
Skorajda ne mine dan, da se vodja slovenske opozicije in poslanci njegove stranke v svojih javnih objavah ne bi sklicevali na politične, svetovnonazorske in ideološke dovtipe gibanja Generacija identitete.
Na neskrite simpatije sem že prej opozoril v prispevkih Identitarci so nova kontrakultura. Tiha večina. Družina, služba, pivo, SDS. in Politična homofobija med poslanci. Od takrat se je frekvenca ideološkega strinjanja samo še povečevala — najbolj notorično pri Janezu Janši in Žanu Mahniču.
Še več! Revija Demokracija in Založba Nova obzorja, ki sta v delni lasti stranke SDS in z njo povezana, sta poskrbeli za izid Manifesta za domovino, po vsem sodeč temeljnega, “bibličnega” dela slovenske veje gibanja. Poslanec Mahnič se je s knjigo ponosno slikal v parlamentu.
Tako rekoč podmladek SDS
Naj takoj povem, da je “metapolitično gibanje mladih, ki se bori za ohranjanje slovenske in evropske etno-kulturne identitete” — kot se opisujejo sami — stranka SDS tako rekoč posvojila. Najbrž ta naveza ugaja obojim: le v kateri evropski državi se lahko Identitarci pohvalijo, da jim glavna opozicijska stranka izdaja knjige in da jih prisrčno promovira?
Pričakovali bi, da bodo v stranki SDS dajali več poudarka svojemu podmladku in skrbeli zanj v smislu perpetuiranja svojih političnih idej — vendar so očitno našli bolj ustrezno zamenjavo.
GI se otepa vseh pridevnikov, ki bi jih lahko povezovali z neonacističnimi gibanji, vzponom skrajne desnice in militantnimi ekstremističnimi skupinami. Pa vendar obstajajo številni dokazi, da so identitarna gibanja po Evropi povezana z evropskimi nacionalističnimi in alt-right skupinami. Ob sporadičnih prepovedih posameznih dogodkov je bila GI — zaradi rumene grške črke lambda na črni podlagi — deležna nekaj zaporednih blokad na Facebooku. O tem so poročali kar sami.
Špartanci našega časa
Simbol lambda naj bi po njihovem dokazovanju asociral na junaško bitko tristotih Špartancev proti premočni perzijski vojski leta 480 pr. n. št. pri Termopilah. Takrat so pogumni Lakedajmonci (staro ime za Špartance) pod spretnim vodstvom kralja Leonidasa na svojih ščitih nosili emblem v obliki grške črke lambda.
Po tej zgodovinski identifikaciji se pripadniki GI počutijo kot maloštevilni junaki, ki branijo Evropo (Atene) pred vdorom premočnega tujega sovražnika, namreč beguncev (Perzijcev) z Vzhoda.
Pojavlja pa se vedno več opozoril, da je asociacija na legendarne grško-perzijske vojne samo mimikrija in da je uporabljeno ikonografijo treba razumeti drugače. Tako kot je keltski križ pri različnih neonacističnih, nacionalističnih in rasističnih skupinah nadomestil (prepovedano) svastiko, morda tudi grška črka lambda nima tako zelo plemenitega izvora.
Uporabo keltskega križa kot kriptosimbola nacizma danes skratka prepoznavamo kot manifestacijo neonacistične simbolike. Zato jo recimo nogometne organizacije v duhu boja proti rasizmu preganjajo.
In potem še Sturmabteilung
Očitno pa o lambdi kot simbolu GI podobno razmišljajo tudi na Facebooku. Več avtorjev iz nemško govorečega prostora je v zadnjem času opozorilo, da je njihov logo podoben simbolu Sturmabteilung (SA) — paravojaškega jurišnega odreda NSDAP, ki ga je Hitler ustanovil leta 1921 v Münchnu. Cilj SA je sprva bilo razširjanje strankarske ideologije in napadanje komunistov in socialnih demokratov, pozneje pa se je SA razvil v SS (Schutzstaffel, zaščitni vod).
No, ravno te dni je Janša retvital fotografijo, ki so jo posneli Identitarci in ki prikazuje metanje sovražnega Manifesta komunistične partije v koš za smeti. In kako ga tudi ne bi metali na odpad, ko pa so ravnokar izdali svoj manifest.
Priznati je treba, da podobnost med simbolom SA in GI ni dokazano namerna, ne zdi pa se nemogoča. Če je razlaga točna, se je Sturmabteilung naselila na slovenski grb in vstopila v naš Državni zbor — in to ne da bi katerakoli stranka kakorkoli protestirala.
Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu In media res v torek, 2. oktobra 2018, pod naslovom Jurišni vod v slovenskem parlamentu: le komu mar?. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno s privoljenjem avtorja.
