Optimizem za mainstream medije, težave za ekstremne strankarske

Pew Research Center je objavil rezultate raziskave, ki spremlja ameriško medijsko krajino in spremembe zadnjih let. Tokrat so primerjali podatke, kako gledajo na medije volilci Demokratov in Republikancev.

S trditvijo, da politiki delajo to in tako, za kar smo jih izvolili, tudi po zaslugi medijev — kot watchdogov —, se je strinjalo kar 82% vprašanih demokratskih volilcev in samo 38% republikanskih.

Odkar v razskavah preverjajo strinjanje s takšnimi trditvami, med enimi in drugimi še niso ugotovili takih razlik. Leta 1985 se je s to trditvijo strinjalo skoraj 75% republikanskih volilcev in skoraj 70% demokratskih. Še leta 2016 — v času Obamove administracije — je bila razlika med obema skupinama nepomembno majhna.

Razlika pa je začela drastično rasti s predsedniškimi volitvami in zmago predsednika Trumpa. S trditvjo, da mediji favorizirajo eno politično stran, se zdaj strinja 52% odstokov vprašanih Demokratov in kar 86% Republikancev.

Nizko zaupanje nasploh

Ali to vpliva tudi na izbor medijskih hiš, ki jih pripadniki ene ali druge stranke spremljajo? V raziskavi sicer ni bilo direktnega vprašanja, ali Republikanci zaradi nizkega zaupanja ne spremljajo recimo New York Timesa. Je pa druga raziskava Reutersovega inštituta za raziskovanje novinarstva pokazala, da sklepanje, da zdaj veliko ljudi — zaradi nizkega zaupanja nasploh — spremlja alternativne, populistične, desne ali leve medije, tudi ne drži.

Tako Breitbart v ZDA spremlja samo 7% vprašanih, medtem ko jih 45% pravi, da so zanj slišali, ker drugi mediji povzemajo novice na Breitbartu. V Nemčiji spremlja Breitbart Deutschland samo 1% vprašanih. Druge alternativne ali populistične vire uporablja še veliko manj ljudi. Je pa raziskava pokazala, da te medije v veliki meri spremljajo samo ljudje, ki se z njihovimi mnenji popolnoma strinjajo.

Čeprav večino Američanov moti pomanjkanje volje, da bi mediji priznali svoje napake, ko jih naredijo, jih še vedno več kot 70% pravi — brez razlike med republikanskimi in demokratskimi volilci —, da pričakujejo, da bodo novice, objavljene v velikih medijih, pravilne in resnične. Istočasno pa skoraj nihče — neglede na politično pripadnost — od novic na družbenih omrežjih ne pričakuje več, da so resnične in pravilne.

V Sloveniji podobno

Sklepamo lahko, da je situacija v Sloveniji precej podobna. Če bi sodili po napadih SDS na RTV, Pop TV, Delo, Dnevnik in Večer, je zaupanje v te medije v zadnjih letih zelo nizko.

Toda po drugi strani to ne pomeni, da ljudje teh medijev ne spremljajo. Še več! Nedavno opravljena raziskava je pokazala, da med gledalci Dnevnika TVS in gledalci 24ur ni velike razlike — in da jih redno spremljajo pripadniki vseh političnih strank. Edina razlika je, da Pop TV gleda več tistih, ki trdijo, da jih politika sploh ne zanima — medtem ko ima TVS več takih gledalcev, ki trdijo, da jih politika zelo zanima.

Tudi glede internetne branosti uradni podatki kažejo, da so spletne strani velikih medijskih hiš najbolj obiskane. Razen 24ur.com — ki pa je očitno dosegla maksimum, ki ga je mogoče v Sloveniji doseči —, večina beleži veliko rast obiska. 

Velike medijske hiše, z utrjenimi blagovnimi znamkami in pametnimi strategijami, lahko optimistično gledajo v prihodnost, medtem ko bodo majhne spletne strani z ekstremnimi strankarskimi referencami morda v težavah. Po poročanju BuzzFeeda je Facebook je prav te dni umaknil več kot 12 takšnih strani.