Homofobija kot oblika političnega boja SDS

Politična homofobija je na odkritem zasmehovalnem pohodu. Paralelno z legitimiziranjem sovraštva, islamofobije, ksenofobije, rasizma, nestrpnosti in diskriminacije dobiva domovinsko pravico.

Zdi se, kot da smo v zadnjih letih mentalno zdrsnili nekam daleč nazaj in anemično zatajili že pridobljene in normalizirane pravice, vendar si tega nočemo priznati. Ker je videti kot epizoda iz slabega starega filma, ki si ga ne želimo s pozornostjo priklicati v spomin.

A to je tukaj in vztraja.

Zakaj prav politična homofobija? Ne samo zato, ker izvira iz političnih vrst in ker jo forsirajo njihovi mediji, temveč tudi zato, ker se je prelevila v razvito psihopolitično taktiko prepričevanja svojih volivcev in končno vseh državljank in državljanov.

Pa tudi zato, ker želijo s homofobijo in drugimi oblikami nestrpnosti doseči politične cilje. Naštete prakse so samo pomožno orodje za doseganje posvečenega smotra.

Kodeksi obnašanja

Politično homofobijo — oz. tako imenovano horizontalno opresijo — izvajajo s pritiskom na LGBT skupnost in odkritim izražanjem občutkov posmeha, zastraševanja, norčevanja, zahtevami po ukinitvi financiranja.

Tako je nedavno jasno in glasno povedala Generacija identitete, ki je vedno bolj odkriti možganski trust zmagovalnega poraženca letošnjih volitev.

Načini artikulacije politične homofobije so različni. Največkrat želijo širiti sovraštvo s prezirom in gnusom, ker se zasmehovana skupnost ne izraža glede na pričakovane družbeno “sprejemljive” kodekse obnašanja.

Zelo osebno

Vsekakor sta se politični taktiki homofobnosti razcepili na dve pogosto navzoči obliki: najprej na neposredno pobalinsko norčevanje iz konkretnih oseb na eni strani, nato pa še na posredno hlinjeno skrb za izgled v smislu oblačilne kulture in modnega sloga — kot domnevno sramotno kršenje form in norm zapovedane heteronormativnosti.

V danem primeru celo do poslanca iz nasprotnega tabora — in do nekoga, s katerim se recimo Janez Janša in Franc Breznik vsak dan srečujeta v parlamentu. S tem je psevdoprogresivna politična homofobija pridobila še eno potezo: postala je zelo osebna.

Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu In media res v soboto, 22. septembra 2018, pod naslovom Politična homofobija med poslanci. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno s privoljenjem avtorja.