RTV Slovenija ni dorasla politični in medijski situaciji
Kadar se nekdo grupira kot skupina intelektualcev, se primem za … — ne, ne za denarnico ali kaj šele revolver, temveč za glavo. Do takšnega samodefiniranja in samo razglašanja sem skeptičen zato, ker dotični s tem vzbujajo sume, da v življenju nimajo početi kaj bolj pametnega, kot da naglas mislijo. S to razliko, da se imajo za tako velepomembne, da se jim zdi zamalo objavljati na Facebooku.
Tako se je zdaj pojavila “skupina intelektualcev [na čelu] s prvopodpisano Vero Mejak”. Ustanovili so gibanje Glasno!, namenjeno “zaščiti gledalcev, poslušalcev in svobode govora na RTVS, in na novinarski konferenci “opozorili na dvojna merila pristojnih na RTVS pri obravnavi prispevkov novinarjev in njihovih gostov.
“Merila naj bodo ostra, a naj bodo enaka za vse,” je dejal Mitja Štular, nekdanji (in zaenkrat zadnji desničarski) predsednik Programskega sveta RTV Slovenija.
Bolj darth-vaderjevski od Dartha Vaderja
Pobuda je nastala zaradi spornega in izzivalnega intervjuja Jožeta Možine z zgodovinarjem Jožetom Dežmanom, ki ga desnica zaradi zgražanja in intervencij predsednika Zveze borcev (“norcev) pri Kaduncu že skoraj dva meseca pogreva kot eklatanten primer vmešavanja v uredniško politiko.
Kar je sicer res — toda s kakšno pravico se pa medijski desničarji oglašajo? V njihovo uredniško politiko se nikomur ni treba vmešavati, ker so tako gnusno na liniji, da so že kar bolj darth-vaderjevski od samega Dartha Vaderja.
Argument za dvojna merila pa je bila eskapada radijca Mateja Šurca, ki je v primeru neizvolitve Šarčeve vlade v neki oddaji napovedal vladavino “povampirjenih homofobov”, “lažnih domoljubov” in “klerofašistov” — ne da bi vodstvo RTV (javno) karkoli pripomnilo.
Še več: varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev Ilinka Todorovski je na upravičene pritožbe z desne gladko odgovorila, da to ni noben problem, ker da si novinarji v okviru žanra komentarja smejo privoščiti več. Kao.
Sprenevedanje
Pri vsej svoji skepsi do zgoraj omenjenega intelektualnega angažmaja — in ne samo tega konkretnega — pa si vendarle ne morem kaj, da Veri Mejak ne bi dal prav.
RTV Slovenija se že dolgo, predolgo spreneveda. Tudi spolitizirani Programski svet — trenutno pač prevladujoče levo spolitizirani — se že dolgo, predolgo spreneveda.
Vodstvo ter uredniki in novinarji RTVS razmišljajo tako kot politična večina v Programskem svetu — če niti ne omenjam podpore drugih medijev in medijske stroke. Zato ne vidijo in ne rešujejo istih problemov kot drugi. Istih kot desnica sploh ne, pa tudi ne istih kot normalni gledalci in poslušalci, ki si samo želijo boljši program.
RTV Slovenija ni dorasla trenutni politični situaciji v Sloveniji, pa tudi ne medijski. Politika in mediji so vedno delovali sinergično ali vsaj razmišljali — ne vedno namenoma, preračunljivo — v okviru iste logike nereflektiranih državljanskih emocij in postopne deprofesionalizacije novinarstva.
Sčasoma so si mediji vedno več dovolili, zato si je vedno več dovolila tudi politika. Ali obratno. Nočem se prepirati okoli tega, kdo je kriv in kdo se je prej vrgel v to spiralo.
Vsaj dve sistemski napaki
RTV Slovenija se za paravanom resnobnosti spoštovanih oddaj à la Odmevi — ki so morda še zadnje, vendar osamljene trdnjave starih standardov dostojnosti — prepušča trenutno popularni radikalizaciji političnih stališč na eni strani in radikalizaciji duhovnega backgrounda in mnenj o teh političnih stališčih na drugi.
RTV Slovenija noče in noče sprevideti, da ne bi smela tekmovati v tem mnenjsko-političnem mnogoboju — namreč z drugimi mediji, tako kot tudi ne bi smela oponašati politike — in da bi morala vse te v bistvu antipolitične in antiprofesionalne ekstreme porezati.
Žal pa je v delovanje RTV Slovenija vgrajenih nekaj sistemskih napak. Prva in najbolj kritična je zagotovo ta Programski svet, ki je samo transmisija strankarskega politiziranja pod pretvezo, da gre za podružbljeno participacijo civilne družbe.
Druga sistemska napaka pa je insajderski institut varuha pravic gledalcev in poslušalcev, ki poljubnemu nosilcu funkcije omogoča oz. dopušča kolegialno zaščitništvo pred kritikami, ki na RTV letijo.
Da Todorovskijeva tako razume svojo funkcijo, se mi pri njej zdi bolj problematično kot pa te desničarske insinuacije, da je bila informatorka Udbe. RTV naj skratka začne resno jemati svoje kritike. Še preden se bo zamenjala oblast — in z njo večina v Programskem svetu.
Opomba: Kolumna je bila prvotno objavljena v tiskani izdaji Večera v nedeljo in na spletni strani Večera v nedeljo, 23. septembra 2018, pod istim naslovom. Verzija na Fokuspokusu je editirana.