Ne, g. Feynman se ni šalil.

20.9.2018 / 06:08 2 komentarja
Za filozofijo nisem preveč nadarjena, za ljubezen pa. Richard Feynman je bil za oboje, ker je znal logično razmišljati.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Tematika mojih kolumen se vedno znova vrača k literaturi. Dolgo sem zahajala med ruske police. Tam sem našla Majakovskega in Puškina. Bila sem vzhičena.

Ko sem se naveličala Rusov, me je zaneslo kontra — k Američanom, na oddelek znanstvene literature.

O kvantni fiziki ne vem nič. Upala sem, da bom našla knjigo, ki bi mi to razložila na dostopen način. Tako mi je prišel v roke Richard Phillips Feynman. Prvič slišala. Resda razen Einsteina poznam malo fizikov in razen E = mc² ne vem o tem ničesar.

Odprem knjigo in preberem na zavihku:

“Richard P. Feynman (1918-1988), kontroverzni ameriški fizik in matematik ter neomajno optimistični popularizator znanosti, je bil eden najizvirnejših, najzanimivejših in najzabavnejših mislecev svoje generacije, ki je znal marsikatero zapleteno znanstveno teorijo predstaviti lahkotno, razumljivo in na dostopen način. Med kolegi je bil živeča legenda, še preden je leta 1965 za svoje delo na področju kvantne fizike prejel Nobelovo nagrado.”

Rada imam take tipe

Vendar Feynman ni postal kultna figura znanosti 20. stoletja samo zaradi strokovnih dosežkov, temveč predvsem kot osebnost. Sam ni veliko pisal, a je slovel po zabavnih anekdotah in pripovedovanju zgodb.

Tako se je njegov prijatelj Ralph Leighton odločil, da bo snemal Feynmanova pripovedovanja o svojih življenjskih prigodah. Sedem let je vse to skrbno beležil — praviloma po vajah bobnarskega orkestra, katerega člana sta bila — in zgodbice leta 1985 zbral v knjigi Gotovo se šalite, g. Feynman (slovenski prevodoriginal). 

Knjiga je takoj postala uspešnica. Prodali so je v več kot pol milijona izvodih. Njeno nadaljevanje — zadnje Feynmanovo delo — nosi naslov Kaj ti mar, kaj mislijo drugi? (slovenski prevodoriginal) in ga v marsičem štejejo za poljudnejšo, (še) duhovitejšo in bolj smiselno razčlenjeno knjigo.

Opa, me je prestrelilo. Morda pa je to človek, ki mi bo drugače razjasnil uganko kvantne fizike? Že takoj sta mi bili všeč njegova kontroverznost in duhovitost. Rada imam take tipe.

Talent za logično razmišljanje

Najprej sem naletela na stavek: “Že zelo mlad sem se naučil razlikovati med tem, da poznaš ime nečesa, in tem, da nekaj resnično veš.”

Njegove prve zgodbe se ukvarjajo predvsem z dekleti. Kako je mencal, preden je dekle povabil na ples. Problem so mu bili celo koraki, predvsem pa časovna omejenost. Vedel je, da mora povabiti dekle pravočasno, da jo spelje drugemu plesalcu.

Motilo ga je tudi poslavljanje na koncu večera. Ni maral, da je dekle reklo, da je imela prijeten večer. To se mu je zdelo premalo.

Po mojem je na koncu manjkal poljub. Njegovo obnašanje do deklet sem povezala s tem, kako je mencal tudi pri reševanju formul. Oboje mu je na koncu uspelo. Poročil se je s svojo ljubeznijo in rešil formulo. O kvantni fiziki je vedel veliko več kot drugi, zato si s tem ni več belil glave.

Filozofiram po svoje. Za filozofijo nisem preveč nadarjena, za ljubezen pa ja. Morda me to opravičuje.

V knjigi najdemo še kopico drugih zgodb, nekatere tudi povsem preproste. Dejstvo pa je, da vedno vidimo njegov talent za logično razmišljanje. Knjiga je zelo spodbudna. Priporočam.

Richard P. Feynman (1918–88)

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE