Še vedno je sumljivo biti borzni špekulant
Požareport danes objavlja, da kolumnist Financ, ki je z navedbami insiderja razkrinkal sporne metode Banke Slovenije pri sanaciji bank, v resnici hoče samo zaslužiti približno “pol milijona” evrov.
Požar se sklicuje na neimenovani novinarski vir in na septembra v Dnevniku objavljen uničujoč članek o “finančnem špekulantu” Tadeju Kotniku.
Kdo in kaj je Tadej Kotnik
Kolumnist Financ je v ponedeljek objavil eksploziven tekst, v katerem je opisal pogovor z neimenovanim uslužbencem BS. Whistleblower mu je med drugim razložil, kako je vodstvo BS naročilo revizorski hiši Deloitte, naj tako strogo ovrednoti NLB in Banko Celje, da so se ti čutili dolžne zavarovati z disclaimerjem, da revizija odstopa od njihovih siceršnjih standardov. Takšna, negativna ocena je bila potem za BS argument za izbris imetnikov podrejenih obveznic.
Prof. dr. Tadej Kotnik (letnik 1972) je v Financah podpisan kot znanstveni prodekan Fakultete za elektrotehniko, sicer pa dela na tamkajšnjem oddelku za biomedicinski inženiring in v laboratoriju za biokibernetiko.
Privatno, v prostem času — kot je razvidno iz izčrpnega, čeprav hudobnega članka v Dnevniku — pa je očitno tudi borzni avanturist.
Kotnikov konflikt
Dobro je vedeti, kaj dela Kotnik, vendar pa njegovo finančno udejstvovanje ničesar ne spremeni.
Moráli je bilo zadoščeno z naslednjim pripisom, pojasnilom (disclaimerjem) pod kolumno v Financah, v katerem avtor razkriva svoj “konflikt” interesov:
Razkritje: Avtor je bil imetnik izbrisanih podrejenih obveznic več slovenskih bank ter je soavtor in prvopodpisani pobude za oceno ustavnosti Zakona o bančništvu, ki jo Ustavno sodišče obravnava združeno z zahtevama Državnega sveta in Varuha človekovih pravic pod opr. št. U-I-295/13.
Nekaj za bregom
V Sloveniji se pogosto dogaja, da človeku, ki hoče nekaj konkretnega, pomembnega povedati, naprtijo moralno hibo, prikrit interes ali nekaj podobnega, kar mu v očeh drugih zbija kredibilnost.
Pri nas že tako ali tako skorajda ni ljudi, ki nimajo nič za bregom — pa še tiste, ki res nimajo, takoj obtožijo, da imajo (če so preglasni).
Še huje pa je, če imajo ljudje res nekaj za bregom in to tudi z disclaimerjem priznajo — tako kot v tem primeru.
Na Dnevniku so za obtoževanje z zabregarstvom — kar je morda osma vrsta vsegliharstva — posebni specialisti.
Dejstvo je, da Kotnika ženeta želja, da bi na borzi zaslužil, in jeza, da sta mu vlada in BS to preprečili. Toda njegova prizadevanja so legitimna in odkrita. Po doslej znanih podatkih ni naredil nič nelegalnega. Špekuliranje z delnicami ni prepovedano. Ima pravico vložiti pobudo za ustavno presojo. Ima argumente zanjo. Če mu bo uspelo, mu pripada, kar si je obetal.
Za denar so ljudje pripravljeni storiti marsikaj — seveda pa samo slovenski mediji verjamejo, da so to praviloma kazniva dejanja.
Ukinimo male lastnike, ki jim gre za denar
Še večji specialist za zabregarstvo pa je Požarjev anonimni sogovornik: ta celo pravi, da je tistega pol milijona, ki bi ga Kotnik utegnil pobasati, “davkoplačevalski denar”.
Zanimiv spin. S tem hoče očitno povedati, da je bilo prav, da je BS izbrisala imetnike podrejenih obveznic. Če jih ne bi, bi bogateli ljudje Kotnikove baže. Iz tega je možno sklepati, da je bolje, da denar izpuhti, kot pa da ga pobere in z njim zbeži nekdo, ki je prišel do njega na tvegan način in s špekuliranjem.
Podobno kot izjava, da bi v ZDA šel Kotnik zaradi svojega početja “za dolga leta v zapor”, je tudi omenjanje davkoplačevalskega denarja samo čarobna palčka. Če je banka v večinski lasti države, mali delničarji očitno nimajo kaj praskati: karkoli bi kot solastniki zaslužili, bi bilo to ropanje davkoplačevalcev.
