Kritiziranje vojske in policije nezaželeno?
Dr. Ljubica Jelušič, nekdanja obrambna ministrica in nekdanja poslanka SD, je v Dnevniku objavila svoje razmišljanje o “štajerski vardi”. Fenomen je vsaj ohlapno povezala z javno kritiko policije in vojske:
“Oborožene grupacije […] z namenom opravljanja varnostnih in obrambnih nalog, […] so protizakonite in nevarne za državo. Pripadnikom dajejo občutek, da lahko vzamejo red v državi v svoje roke […]. Drugim državljanom pa dajejo vtis, kot da država ni sposobna poskrbeti za varnost države, če se morajo organizirati takšne tolpe in ustvarjati vzporedne formacije. Zato je vselej, ko kritiziramo [SV] in trdimo, da ni pripravljena na z zakonom predpisane naloge, ali […] policijo in njeno delovanje, to lahko tudi voda na mlin […] skrajnežev, ki vidijo v slabostih državnih institucij [priložnost] za […] izkazovanje moči.”
Smešna, nevarna misel
Ugotovitev sugerira, da je pojav oboroženih grupacij povezan s kritiko Slovenske vojske in policije. Kot da kritičnost daje vtis, da je z njima nekaj narobe. Zato takšna prepričanja spodbujajo in legitimirajo paravojaške rekrute in njihove idejne vodje za vojaško urjenje in nošenje orožja ter iskanje heraldičnih simbolov in formiranje milic.
Misel se zdi smešna, celo nevarna. V demokratični družbi je dovoljeno kritizirati tisto, kar je vredno kritike. Še več, dovoljeno je kritizirati celo tisto, kar ni vredno kritike. To zanikati je hud poseg v svobodo izražanja. Če kdo misli drugače, bo moral poskrbeti, da bo kritiko sankcioniral Kazenski zakonik ali da bo prepovedana celo z Ustavo.
Pahor, Katičeva, celo NATO
Tudi če misel Ljubice Jelušič razumemo na ravni ohlapne vzročne korelacije, je takšna ugotovitev nesmiselna.
To bi namreč pomenilo, da sta za porazno stanje v SV najbolj odgovorna njen vrhovni poveljnik Borut Pahor in ministrica za obrambo Andreja Katič. Njuna ocena stanja v SV je, da je kritično. Oceniti stanje kot kritično pa je vrsta kritične ocene.
Še več! Pripravljenost SV na delovanje v krizi ali vojni je bila ocenjena kot nezadostna. In ne samo to, njuna ocena je takšna že nekaj let — tudi letos —, z njo pa se strinja tudi zveza NATO.
Sama premalo kritična?
Ali Pahorjev impulzivni obisk Andreja Šiška v mariborskem zaporu pred devetimi leti ni bil naključen? Ga bo moral spet ponoviti, ker je po razlagi nekdanje ministrice maksimalno odgovoren, da imajo državljani “občutek, da država ni sposobna poskrbeti za varnost države, če se morajo organizirati takšne tolpe in ustvarjati vzporedne formacije”?
Če bi sledili metafori Ljubice Jelušić, bi morali verjeti, da predsednik Republike s svojo kritično presojo dela v korist paravojaškim enotam.
Ne. Opazka o vzročni povezavi med kritiko in ilegalnimi enotami je nedokazana. Interpretacija proti izrekanju kritike vojske in policije je absurdna.
Nenazadnje pa bi se lahko tudi vprašali, ali je bila dr. Ljubica Jelušič kot obrambna ministrica in poslanka v skladu s svojimi principi morda premalo kritična do stanja v vojski?
Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu In media res v soboto, 8. septembra 2018, pod naslovom Kritizirati vojsko, pomagati paravojski. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno s privoljenjem avtorja.
