Domoljubi danes: Regiment po cesti gre. Na deee-sno!

Zadnje čase je na televiziji polno reportaž o športnih dnevih raznih domoljubnih skrajno desnih organizacij. Najprej so razgrajali po Chemnitzu, nekaj dni pozneje delali red v Trstu, potem pa so imeli še manevre v gozdovih blizu Ljutomera. Ja, celo v naši mali miroljubni državi imamo oboroženo paravojaško organizacijo!

Rahlo utrujen od poročil o vseh teh odtenkih milic in podobnih grupacij sem pred dnevi med preklapljanjem televizijskih kanalov navdušen ugotovil, da na enem od njih vrtijo mojo najljubšo švedsko detektivsko serijo Beck. In glej, tudi v njej je mrki komisar lovil švedske ultranacionaliste.

Ker so omenjena združenja zaskrbljenih državljanov postala sila priljubljena tema, bom svoj lonček k temu pristavil še sam. Razmislil bom, kaj te grupacije sploh so in kako daleč še lahko gredo, ne da bi se znašle v dosegu kazenskega prava.

Najprej “das Volk”, potem “il popolo” …

Protestniki v nemškem Chemnitzu so bili bolj ali manj blizu temu, kar razumemo pod besedo neonacisti. Ne vsi. Nekateri so bili samo simpatizerji parlamentarne stranke Alternativa za Nemčijo (AfD), ki je sicer precej desni, ne pa že ravno hitlerjanska.

Tega pa ne moremo trditi za najglasnejše demonstrante. Namreč za tiste, ki so najbolj vneto kričali: “Wir sind das Volk!” ter nosili transparente in zastave s silhueto šmajserja, dvigovali iztegnjeno desno roko pod kotom 45° in vzklikali: “Sieg heil!”

Nekaj jih je policija zaprla, ker je vzklikanje nacističnih sloganov v Nemčiji prepovedano. (V Sloveniji ni, mimogrede.)

Zanimivi pa so bili protiprotesti tistih, ki zagovarjajo odprto, strpno Nemčijo. Proti demonstrantom so se jasno izrekle tudi vse pomembnejše politične stranke, desne in leve, vključno s protestantsko in katoliško Cerkvijo.

Nekaj podobnega se je v veliko manjšem obsegu dogajalo v Trstu. Člani neofašistične stranke Forza Nuova (Nova sila) so patruljirali po mestu in “ohranjali” javni red in mir. Baje so bili “oboroženi” samo z mobilnimi telefoni, da bi v primeru težav poklicali policijo.

… nakar še “narod”

Nakar še za češnjo na torti … — “štajerska varda”. Nekakšna milica pod vodstvom lanskega kandidata na predsedniških volitvah in predsednika zunajparlamentarne stranke, oborožena z vsem živim od sekir, bejzbol kijev in naredi-sam buzdovanov pa do jurišnih pušk.

Novica o pravi, pravcati paravojaški organizaciji me je neprijetno presenetila. Zlasti pa sta me zaskrbeli dve izjavi kolovodje: tista o konfrontaciji s policijo, če bi jih poskušala razorožiti, in tista o pravici do nošenja orožja, ki da jim je dana po naravnem pravu.

Zaskrbljujoče je tudi, da o “štajerski vardi” nihče ni vedel nič — ali vsaj ni ničesar storil —, dokler niso sami na Facebooku objavili posnetkov.

Na občutljivem terenu naravnega prava

Pravno gledano se vse te grupacije gibljejo po občutljivem terenu. Načeloma so na robu med tistim, kar je že kaznivo, in tistim, kar je sicer skrajno, kaznivo pa še ne.

Dokler torej ne naredijo nečesa protizakonitega — recimo posedujejo orožje, konkretno napadajo ustavno ureditev ali koga pretepejo —, so bolj ali manj varni, saj jih ščitita svoboda zbiranja in izražanja. Če gre za organizacijo, ki bi po nekih kriterijih — torej oborožitev, poveljniška struktura, uniformam podobna oblačila — lahko veljala za paravojaško enoto, pa je to že rahlo zaskrbljujoče in kliče po spremembi zakonodaje.

Sodeč po izjavah njihovega poveljnika “varda” ne priznava obstoječega pravnega reda in se sklicuje na tako imenovano naravno pravo. To je razmeroma zapleten pojem, ki si ga vsakdo razlaga po svoje.

Še tem bolj nerazumljivo

Veliko bolj kot sama “štajerska varda” je nevaren koncept, ki ga kot paravojaška enota zastopa in zagovarja. Gre za obstoječemu vzporedni pravni red, za vzporedne oborožene sile, celo za vzporedno državo.

Enako ali še bolj zaskrbljujoče in pomenljivo pa je, da tega koncepta niso enoglasno in brezkompromisno obsodile vse pomembnejše politične stranke.

Tako smo iz vrst največje opozicijske stranke slišali, da je oblikovanje paralelnih oboroženih struktur izraz jeze državljanov, za nameček pa samo še en trik globoke države z Zvezo borcev na čelu.

Opozicija s tem spodkopava legitimnost slovenskega pravnega reda in represivnih organov. Glede na to, da so kar nekaj let tudi sami vodili državo — in glede na njihove želje, da bi jo spet —, je to še tem bolj nerazumljivo.

Divji zahod

Kaj se bo zgodilo z vodjem “varde”, še ne vemo. Dokazovanje, da je storil kaznivo dejanje, bi lahko bilo težavno. Razen tega, da so imeli v svoji posesti nekaj kosov fizičnim osebam nedovoljenega avtomatskega orožja, po mojem niti niso storili drugih kaznivih dejanj.

Razmeroma nemočna pa je tudi SOVA, ki lahko poseže vmes šele, če obstaja nek tuj element — ki pa ga v primeru “varde” nabrž ni.

Po organiziranosti in nevarnosti, ki jo “štajerska varda” predstavlja, je ne moremo primerjati z rjavosrajčniki. Toda kljub temu jo moramo vzeti resno. Čeprav v praksi morda ne ogrožajo pravnega reda in suverenosti države, je njihova formacija jasen signal, da bo treba nekaj postoriti na področju zaznavanja njim podobnih struktur ter dati policiji in Sovi primerna pooblastila.

Predvsem pa bo treba jasno povedati, da Slovenija ni divji zahod.