Glasbene kvote so pire kulture in domoljubja na posteljici iz odstotkov

Dve sorti pevcev pojeta v naših logih in obe prisegata na stare pesmarice. Eni prepevajo s kraticami zabeljene politične zimzelene, drugi pa s paritvenimi medmeti ozaljšane ljubezenske. Prvi pojejo o tem, kako bo, ko nastopi boljši jutri. Drugi rimajo o tem, kako bo nocoj, ko bodo v luninem siju le s teboj.

So pa kak mesec nazaj harmonično ubrali refren, ki izhaja iz skupnega pramotiva: biti slišan in uslišan. Ker malo muzike pomeni malo aplavza, če romantično popačimo stari rek, so se domislili preverjene tehnike omejevanja konkurence. Ker ta vedno prihaja izza ligustrove meje, ki loči hobitsko idilo očetnjave od tujega sovraga, bomo z mehom vred raztegnili še kvote za domačine, so bili enotni.

Odjuga, špricer in harmonika

Sledil je še obvezen domačijski spin. Del politike je razteg zapovedanega razlagal kot domoljubni uboj dveh muh, ki v eni potezi krepi patriotizem in ščiti domači ceh. Del godcev pa je v soparicah razvlečenih kvot uzrl privide obstoja kulture in jih začel razlagati kot temelj Trubarjeve statike inu obstatike. Celo o priložnosti, da se naposled upremo monopolom kulturnega imperializma, je bilo moč slišati.

Pire kulture in domoljubja na posteljici iz odstotkov.

Ker si tudi sam želim kvalitetnih domačih političnih refrenov, še raje pa si nudim dobrega glasbenega, se težko uprem slutnji, da je partitura simfonije prihodnosti, ki namesto not uporablja odstotke in patriotski kič, že v počelu slaba.

Ustvarjalnost je po romantičnih predstavah onkraj kvantitativnega, onkraj stotega dela nečesa, domoljubje pa nekaj, kar se, kadar želi ostati dostojanstveno in brzdano, ne sme niti od daleč spogledovati s pogrošnim kičem.

Odjuga, špricer in harmonika

Če imate doma star tranzistor z analognim potenciometrom, se sprehodite po stotniji radijskih frekvenc, ki so na voljo, jih poslušajte in beležite. Ker ste razgledan odjemalec popularnih glasbenih praks, bo gimnazijsko znanje statistike dovolj, da boste na vrh Gaussovega brega umestili predvsem precej pofla. Ta bodisi oponaša drek tujega sovraga ali pa se vdaja trendom domačega novokomponovanega kiča.

Bi res radi še več tega? Je to kultura, ki jo je potrebno zaščititi? Bi z zakonsko zapovedjo, ki določa, da mora biti vsaka druga poskakujoča joškarica iz Trzina, preden ji lahko sledita Rihanini dojki, namesto več dobili tudi bolje? Ali bi s tem samo razširili ceh poskakovalcev za na veselice? Ne vem, mogoče več pove teren.

Na Ptuju, le lučaj stran od burnih debat o tem, koliko v Trbovljah rojenih kitaristov na dan bo rešilo domačo kulturo, so bile pogodbe v času parlamentarne razprave že podpisane. Kurentovanje, naš etnološki biser se že nekaj let zaveda, da zime ne odžene kurent, pač pa za to učinkovito poskrbi kombinacija odjuge, špricerja in harmonike: Danijela, Nives Celzius, Neda Ukraden, Magazin, Gadi, Atomik Harmonik, Čuki, Rebeka Dremelj, Mambo Kings...

Štrudelj s kalamari

Mogoče se vam zdi kombinacija zgoraj naštetega neužitna kot štrudelj s kalamari, a to je realnost domačega statističnega mainstreama. So za to, da terenu in okusu vladajo izvajalci, ki po statistikah predvajanj sploh ne izstopajo, res krive preozke kvote? Močno namreč dvomim, da bi radijski uredniki, ki želijo predvsem ugajati, ob njihovem raztegu postregli s čim manj pikantnim.

Nemara bi se lahko tisti, ki želijo zaščititi domači ceh godcev in požlahtniti našo kulturo, raje vprašali, kdo, pod kakimi pogoji in v kak namen je zasebnikom podelil toliko frekvenc? Pa kaj se na njih dogaja? Pa kako je z monopoli? Ne bi bilo slabo, če bi kdo analiziral uredniške politike, ki temeljijo na spiskih založniških multinacionalk, domače kvote pa pozno ponoči polnijo z dvajset let starimi štikli Vilija Resnika ter poskočnicami, ki jim jih publika vedno slabšega okusa odobri v anketah. Spirala demokratičnega avtopilota namesto urednika!? Povsem mogoče je, da nekateri ugledni domači izvajalci na teh frekvencah praktično ne obstajajo.

Ampak itak bodo povedali, da je vse po črki zakona in da so ga zakonodajalci spisali v duhu prvega odstavka tega zapisa. In krog je sklenjen.