Z “bijem” in “bojem” se non-stop borim že dolgo

Z besedico “bi” sem opravila že davno in ugotovila, da si z njo ne morem čisto nič pomagati.

Danes zjutraj je bil naslednji protokol:  Zmanjkuje mi kreme, morala bi kupiti novo. Za to bi morala dvigniti kaj denarja, ker kozmetičarka nima POS terminala. Dvignila sem celih sto evrov, ker moram poleg tega še na tržnico po hrano.

Lasje so mi zrasli že do riti, zato bi morala do frizerja. Šla sem se torej naročit, da pridem jutri in se ostrižem na paža. Skratka, jutri bo rezultat. Velik napredek je že to, da je besedo “bi” nadomestila beseda “bo”.

Morala bi si kupiti novo zalogo jagod. Šla sem k mojstru, ki jagode vozi iz Brežic. Imel jih je. Kupila sem si celo gajbo. Bile so zelo dobre. Rekel je, da bodo vztrajale do prvega mraza. Jupi.

Po tem “boju” se počutim bolje. Paše, vam povem.

Fobija

Rada bi izdala novo knjigo, ki je že napisana. Morala bi jo pokazati kakemu uredniku. Dolgo nisem vedela, komu, danes zjutraj pa sem vendarle poskusila. Dobil jo je urednik na Beletrini. Kakšen bo rezultat, še ne vem. A bistvo je, da jo je dobil.

Z “bijem” se borim non-stop. To je preraslo že v fobijo. Ali obstaja beseda “bifobija”? Poznam tiste znane, recimo “altofobija”, “klavstrofobija”, “agorafobija”. Dlje moje poznavanje psihologije ne seže.

Tako sem raje nehala kovati nov izraz in raje napisala pesem o besedi bi. Izšla je davnega leta 2009, v moji prvi pesniški zbirki Prej/Potem.

Bi

Najbolj strupena goba mojega jezika / Trda kot notranjost belega balona / Raste na lahko dostopnih, zatohlih mislih / Ljudstvo ji je dalo mila imena / da morda ublažijo njen učinek / kot orkanu otročiček: / lahkóbička / bimóralka namesto dabíčka / najraje bička / Zelo težko se je ubraniti njenemu delovanju / Prve simptome zaznamo / ko njeni zašiljeni strupniki napadejo središče srca / To so rahli tresljaji, ki se v drugi fazi umirijo / in oboleli začne izločati dve vrsti izcedka / Prvi, zelo nadležen, je sluzast, slabovesten / in je bele barve / Drugi je peresno lahek in stabilno miren v svojem niču / Pušča bolečo temnomodro sled / občutljivo na dotik / Najučinkovitejši borci proti njima so: / rumeni lahko, turkizni bom, travnato zeleni naj bo in bordo rdeči ne bom / Nanašamo jih nežno, plast za plastjo / Nemalokrat pomaga / tudi krut in pospešen tempo / Tako ju lahko presenetimo in jima / zmedemo sledi / Odšla bosta k drugemu gostitelju / ker sta zajedalca ne znata se izločati sama / Zadnji stadij zastrupitve je / simbioza z njima / Ta je brez dvomov in zmot / in zelo komot / Ozdravila sem se! / Žarim v peace barvah / a priznam, da še vedno čutim posledice / Če bi prej vedela / te gobe ne bi nikdar pojedla