Litanije o Levici (2.): Ne ravno “politološko gledano™”

Nadaljevanje včerajšnjega teksta z naslovom Litanije o Levici (1.): Luka Mesec kao novi Milan Kučan.

Če še komu ni jasno, za kaj gre v tem tekstu, naj ponovim in podkrepim: Levica je strelovod — ali če hočete katalizator za zasilno samodefiniranje identitet, za prikrito kazanje fantazem etablirane politike, izražanje nezadovoljstva in razočaranja nad samim sabo.

Levico napada v glavnem desnica — in ji očita v bistvu svojo lastno, zrcalno obrnjeno ekstremnost —, a tudi oni drugi jo škripaje z zobmi samo tolerirajo.

Jaz sam Levico zagovarjam samo toliko, kolikor si zasluži kot svojevrsten fenomen zaukazane in nastavljene tarče, ki jo je nanišanila predimenzionirana artilerija slovenskega političnega mainstreama.

Alternativa

Sicer ne mislim, da je Levica pravilni ali kaj šele edini politični odgovor na težave s slovensko politiko in slovenskim političnim sistemom, ki jih vsi dojemamo in o katerih se nemara celo strinjamo. Je pa vsekakor alternativa. Najbrž edina, ki ji je uspelo priti v parlament. 

Vsi vemo, da je nekaj narobe, ne maramo pa prehudega odstopanja od samoumevno sprejetega političnega funkcioniranja in razmišljanja. Levica pa od tega odstopa že preveč. Zato velja za radikalno, za nekatere celo za ekstremno, ekstremistično.

Levico v tem smislu mnogi dojemajo kot lahkomiselne politične provokatorje ali celo šaljivce. In resnici na ljubo, za to si je Levica zaradi svoje kriptokomunistične ikonografije in psevdosocialističnih eskapad v precejšnji meri tudi sama kriva.

Nasprotovanje Natu in oboroževanju ni nekaj, kar bi bogaboječi državljani podpirali, četudi intimno niso ravno militaristično razpoloženi. Izlet v Venezuelo je bil zanje odlično merjen strel v lastno koleno. Vici in očitki na to temo se jih bodo držali še dolgo, predolgo, pa ne samo po zaslugi zlonamernih.

Laughing stock

In res se veliko tega sesuvanja Levice dogaja na nivoju ljudskega internetnega humorja. Kar je še dobro, ni pa irelevantno.
Tako recimo ena vpraša: - “Hipotetično. Upokojenca imata hiško z vrtom. [Luka] Mesec jima obljublja dvig pokojnine, ki pa jima ga bo vzel pri višjem davku na hiško in vrt. Prav razumem?”

En drug pa odvrne: - “Ne, ker s[i] bodo že izmislili neko olajšavo, zaradi katere ne bodo vse nepremičnine obdavčene po enakem ključu, ampak tiste od njihovih volivcev manj.

No, to pojasnilo je od Žige Turka — ki koordinatorja Levice imenuje “koordinator vlade”.

Turk je na moje vprašanje, ali resno misli, da je Levica “največja politična grožnja, s katero se je Slovenija kdaj soočila” — v zvezi z njegovim pritrdilnim odgovorom na mojo retorično trditev v včerajšnjem tekstu —, tudi odgovoril, da v bistvu ja: “Politološko gledano™.”

Rebel, rebel

Ali ena druga, ki pravi, da bo moral Marjan Batagelj vrniti licenco za Postojnsko jamo, ker da Levica — in to celo s pomočjo Zaresa! — zdaj nanj “juriša”. Ker je v imenu Kluba podjetnikov opomnil nastajajočo vlado, da je gospodarstvo tisto, ki ustvarja davke, in rekel, da pričakuje konkurenčne pogoje.

Tipično je bilo prebrati tudi to, da Levica — “naveličana ‘starcev’” — “spominja na hipijevskega upornika v svojih najbolj telečjih pubertetniških letih, ki je globoko zaverovan v svoj prav, v popolno zgrešenost življenjskih nazorov ‘ta starih’ in v svoj načrt[,] kako spremeniti ta grdi, pokvarjeni svet”.

Ker ja. Če danes kaj ni v modi, potem ni v modi uporništvo. In svet je danes tako lep, kajneda. Ker smo itak vsi uporniki. Ker vsak drug mulc nosi majico z napisom REBEL in uživa v narodovih blagrih establišmenta. In ker tako visoko cenimo individualnost, da si kar ne moremo predstavljati, da bi bil kdo drugačen od nas — namreč uporabljal katero drugo maskaro in telefon.

Tretja pot ali tretji pas

Vsako Levičino stališče, s katerim se nekdo ne strinja, izpade še bolj problematično, kot če bi ga izrekla neka druga stranka. Tako jih zdaj kritizirajo tudi zato, ker so na njihovo vztrajanje dosegli črtanje načrta za tretji pas ljubljanske obvoznice iz koalicijske pogodbe.

Tako kot je danes nepojmljivo, da bi nekdo — še posebej hipsterji, kot kdo ve zakaj naprej mečejo Levici — bil hipijevski anti-vse upornik, je nepredstavljivo biti tudi proti šestpasovnemu avtocestnem obroču. Zveni naravnost noro. Kot da bi človek rekel, naj čakalne vrste v bolnicah kar bodo. In kot da še nihče ni slišal, da povečanje pretočnosti cest ni trajna rešitev, ker bo razširjena cesta enkrat spet zamašena. Pa ne samo v prijazno levičarski Mladini, temveč celo v grdih neoliberalnih Financah.

Veliki brat vse sliši

Prepričan sem — ali vsaj upam —, da se bo Levica sčasoma obrusila. Ne v tem smislu, da bo omilila svoja stališča, temveč bolj na nivoju retorike. Jasno je, da jim še precej manjka.

Tako je recimo Violeta Tomić na prejšnji seji mimogrede bleknila:

“Ne gre za mladost, gre za izkušenost, modrost in seveda za nove obraze, ki niso obremenjeni z nekimi navezami, pa naj bo to AmCham ali pa Vatikan ali pa Nato ali pa kdorkoli, ki se mu reče stric iz ozadja.”

Ker Američanom vse pride na ušesa, so seveda hitro reagirali in tendenciozno zapisali, da je “poslanka Levice […] dejala, da je potrebno izločiti tiste subjekte in posameznike v državi, ki so obremenjeni z AmCham Slovenija”.

To seveda ni točno to, kar je Violeta rekla — česar niti v originalu dobro ne razumem —, ampak vseeno, take izjave so nepotrebne. Pa čeprav so AmCham zajtrki prireditev za politike kot Šarec, Tonin, Židan, Cerar itd. in na katere Levica pač ne hodi, bog pomagaj. Naj se naučijo držati jezik za zobmi, če ni res treba kaj konkretnega povedati.

Konec.