10 let pozneje: Forma viva je ostala živa, Janez Lenassi tudi

Festival Ljubljana nadaljuje tradicijo organiziranja spominskih razstav slovenskih kiparjev, ki so sicer zelo znani — tudi mednarodno —, a se druge galerije in muzeji nanje ne spomnijo.

Tako bodo v okviru 66. Ljubljana Festivala pripravili spominsko razstavo v počastitev velikega slovenskega kiparja Janeza Lenassija. Na odprtje kiparske razstave Hommage Janezu Lenassiju: Deset let kasneje vabijo v ponedeljek, 20. avgusta, ob 20. uri v atrij vhoda v prostore Festivala Ljubljana.

V slovenski likovni prostor je kipar Janez Lenassi (1927–2008) odmevno vstopil leta 1960, ko je bil v Novi Gorici postavljen njegov spomenik letalcu Edvardu Rusjanu. Skulptura je bila železobetonska, kar je bila za tiste čase drzna odločitev na področju spomeniške plastike.

Razstavljena dela — Ravnotežje (1973, granit), Družina (1977, marmor), Zaporedje (1998, marmor) in druga — izražajo umetnikovo izjemno občutljivost za izrazne posebnosti materiala, v katerem je ustvarjal.

Živa oblika

Razstava nam bo odstrla delček njegove intimne, globoko občutene duhovne dimenzije. Kustosinja razstave je dr. Nelida Nemec.

Janez Lenassi se je rodil v Opatiji. Od leta 1947 do 1951 je študiral kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomiral pri prof. Petru Lobodi, in leta 1956 dokončal še študij specialke pri prof. Borisu Kalinu.

Leta 1961 sta skupaj z Jakobom Savinškom dala pobudo za mednarodne kiparske simpozije, bolj znane kot Forma viva. Seči (kamen) in Kostanjevici na Krki (les) sta se pozneje pridružila še Maribor (beton) in Ravne na Koroškem (lito železo).

Leta 1968 se je z družino preselil v Piran, kjer je z ženo Marjano, dolgoletno ravnateljico piranske knjižnice, živel do svoje smrti.

Doma in v tujini

Lenassi je imel več kot 30 samostojnih razstav in je sodeloval na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini. Sodeloval je na 30 mednarodnih kiparskih simpozijih v Jugoslaviji, Nemčiji, Avstriji, Izraelu, na Japonskem, Italiji, ČSSR, ZDA, Grčiji, na Norveškem in v Sloveniji. Večkrat je bil mentor na simpozijih v Avstriji, Italiji in Švici.

Svoje znanje je posredoval študentom na mednarodni poletni kiparski šoli Kornarija v Marušičih. Je avtor številnih monumentalnih javnih del doma in v tujini. Za svoje ustvarjanje je prejel več nagrad in priznanj, med drugimi tudi nagrado Prešernovega sklada in Jakopičevo nagrado. Ustvarjal je tudi kot scenograf, za kar je leta 1962 prejel Sterijino nagrado.

Opus magnum

Lenassijev opus obsega čez 30 spomenikov in javnih del, med katerimi izstopajo spomenik Edvardu Rusjanu v Novi Gorici (1960), spomenik železničarjem na Vogarju (1962), spomenik borcem NOB v Ilirski Bistrici (1965) in spomenik pomorščakom v Portorožu (1977). Leta 2007 je prejel zlati grb, najvišje občinsko priznanje občine Piran.

Janez Lenassi je eden najpomembnejših predstavnikov slovenskega kiparstva 20. stoletja. Za njegov spomeniški opus velja, da pri svojem ustvarjanju upošteva prostor, za katerega išče z njim usklajeno obliko in značilni material. Ali kot je izrekel v enem svojih intervjujev:

“Gre za pravilo, ki bi ga morali ohraniti tudi do ljudi. Mislim na odnos, ki izključuje egoizem. Tako kot imam sam svoje želje in živim po določenih zakonitostih, tako je tudi s kamnom. Samo da ima kamen milijone let, jaz pa le desetine. Zato ne bi bilo pošteno, da ne bi upošteval njegovih želja, potreb in značilnosti. Kamen si vedno želim postaviti v stanje, v katerem se bo dobro počutil.”

Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu v ponedeljek, 13. avgusta 2018, pod naslovom Hommage Janezu Lenassiju: Deset let kasneje. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.