Slovenski otrok 2035, slovenske vizualne komunikacije pa že 2015

Organizatorji današnjih demonstracij proti privatizaciji so svoja stališča podkrepili s tako demagoškimi in diletantskimi plakati, da se utegnejo zazdeti primitivni celo njihovim somišljenikom.

Objavili so najmanj dva. Na prvem je videti okostnjakovo roko, ki sega po slovenskih podjetjih, a jo boljševiška pest odločno zgrabi za zapestje in prepreči grabežljivčeve zle namene.

Podjetja so vizualizirana z lesenimi tablicami na količkih, zabitimi v tla, na katerih so zapisana imena in domnevni odstotki popusta, s katerim so po njihovem naprodaj.

Drugi plakat pa je presunljiva risba malega berača, ki pravi: “Haben Sie vielleicht etwas Kleingeld?” in [v prevodu, z asteriskom, inšpektoratu za medije na ljubo]: “Ali imate kaj drobiža?”

Pod risbo pa pripis, v verzalkah: “Slovenski otrok 2035”.

Odveč je poudarjati, da so plakati že z vizualnega stališča totalno amaterski.

Plakati ilustrirajo in dopolnjujejo nadutost ortodoksnih nasprotnikov privatizacije, ki ne dopuščajo drugačnih mnenj.

Na nekoliko višjem intelektualnem nivoju, a tem bolj značilno za stanje duha v Sloveniji je to pokazal dr. Matjaž Gams z pozivom javnim uslužbencem — vključno z univerzitetnimi profesorji —, da ne smejo zagovarjati privatizacije, ker da za Slovenijo to pač ni dobro.

O Gamsovi objavi v Delovi rubriki Gostujoče pero se je polemično razpisal Žiga Turk na svojem blogu. Turkov tekst smo danes zjutraj ponatisnili tudi na Fokuspokusu.