The Dark Side of the Moon: Ugrabljeni in odklopljeni na dopustu

Težko pričakovani poletni dopustniški čas nam prinaša obdobje odklopljeni od resnega  delovnega ali šolskega dogajanja. Obenem pa nam kaže tudi to, kako živimo z mediji in kako jih dojemamo. Z veseljem odštevamo dneve do takrat, ko nam ne bo treba v šolo ali službo in do dopusta. Toda naš medijski svet ostaja z nami. 

Na srečo medijev je naravnih nesreč in političnih igric dovolj, da lahko vsak dan ponudijo kak breaking news. V času dopustov za več tednov odpovemo morebitne naročnine na tiskane edicije. Na dopustu ne poslušamo radia in ne glamo televizije.

Zgodilo se mi je že, da sem pozabila odpovedati naročnino in po dopustu nisem vedela, kaj naj s tako količino starega papirja sploh počnem. Nisem hotela prebirati kilogramov časopisov in revij, v katerih v veliki meri ne bi izvedela nič novega oz. tistega, kar sem izvedela po drugih kanalih.

Da ne bo pomote: govorim o novicah in ne o stališčih, mnenjih, ki jih tisk ponuja za morda celovitejšo sliko.

Tisto najbolj aktivno prebivalstvo

Vprašajte uporabnike družbenih omrežij, tisto najbolj aktivno prebivalstvo, za koliko časa se največ zmorejo odklopiti od družbenih omrežij. Zelo redki bi se tej svoji “potrebi” odpovedali za več tednov. 

Ali si lahko predstavljamo, da bi preprosto izklopili svet družbenih omrežij in na dopustu zaživeli na off? Načeloma da — v realnosti pa bolj težko.

Facebook in Google, ki posegata v naša življenja, kjerkoli že smo, določata drugačen ritem bivanja, priklapljanja, izklapljanja in predvsem procesiranja informacij.

Facebook in Google sta nevarna za medijsko industrijo in za nas. Kar 93% odstotkov Američanov konzumira novice po spletu, večinoma s pomočjo Facebooka in Googla. Leta 2001 je bilo v ameriških medijih zaposlenih več kot 400.000 novinarjev, leta 2018 pa manj kot 185.000. Protimonopolni zakoni očitno niso problem za te gigante. V Evropi ni prav nič drugače kot v Ameriki.

Zanimiv sociološki eksperiment

Počitnice brez družbenih omrežij bi bile tudi zanimiv sociološki eksperiment. Po mojem bi ga redki redni uporabniki sploh preživeli. Razlogov je več.

Uporaba družbenih omrežij je koristna, ker nam omogoča marsikaj. Omogoča nam recimo, da se pokažemo v podobi, v kateri se želimo videti. To je pomemben moment in lepa priložnost, če dopustujemo recimo na Havajih ali v mondenih letoviščih. Bi se lahko temu odpovedali?

Družbena omrežja nam omogočajo, da smo povezani s tistimi, ki so nam resnično blizu, in tistimi, s katerimi pač moramo biti povezani. Izklopiti družbena omrežja za dlje časa pomeni, da ne vemo, kaj delajo naši prijatelji — ali še huje, kaj dela naša konkurenca. Tega ne moremo zlahka nadoknaditi.

Finale svetovnega prvenstva je že fino gledati na televiziji — ampak vsa ta evforija na družbenih omrežjih tudi spada zraven.

Začarani objem

Ob vsem tem pa s pomočjo omrežij pridemo do medijskih novic, ki so del sveta, ki ga živimo — pa če gre za grozljive požare, preigravanja političnih strank v iskanju krivcev za nekoalicijo in še mnogo drugega, kar je preprosto dobro vedeti. 

Biti izklopljen v dopustniškem času bi bilo prelepo in čudovito. Pa vendar je to iluzorno pričakovati, ker živimo v ugrabljenem svetu. A je že tako, da smo se ugrabiteljem, družbenim omrežjem, sami pustili ugrabiti. Spustili smo se v njihovo naročje in iz tega začaranega objema ne vidim poti.

Pa vendar vam želim čim bolj izklopljen dopust. Naj vam ga ne pokvari niti najdaljši lunin mrk v našem življenju.