Šarčevi šalabajzerji proti Mescu, Toninu
Poln kufer imam teh paranoikov. Ne, ne mislim tistih — ne tokrat —, ki nas alarmirajo pred grozečo islamizacijo in tujerodnimi mohamedanskimi bacili, ki skozi semipermeabilne burkinije pronicajo v slovensko klorirano vodo za kropljenje.
Tokrat imam v mislih bedake, ki še vedno verjamejo, da vse niti v Sloveniji vlečejo Milan Kučan, Gregor Golobič, Janez Zemljarič in drugi.
Oba seznama — teh, ki naštevajo, in tistih naštetih — sta bistveno predolga, da bi ju znal verodostojno reproducirati.
Recenten primer paranoje zaradi stricev iz ozadja je uvodnik v zadnjem Reporterju.
Urednik Silvester Šurla v tem duhu denuncira Milana Kučana, Branimirja Štruklja, Jožeta Mencingerja in Bogdana Biščaka.
Bogdan Biščak, za božjo voljo! Kje je pa njega našel? In zakaj hudiča ni omenil Golobiča in Zemljariča? Ta dva bi absolutno pasala zraven!
No, ni važno. Poanta je pač v tem:
“Levica je transmisijska stranka Foruma 21 in Luka Mesec bo naredil to, kar mu bodo naročili [zgoraj omenjeni, op. MC].”
Legit rdeče pilule
Žalostno, a po svoje fascinantno je opazovati, do kakšne samozadostne popolnosti so desničarski mediji prignali svoj talent za demagogijo in laganje.
V vseh teh letih, zdaj že skoraj desetletjih so nekoč politični in medijski marginalci svojo užaljenost in frustracije pakirali v v vedno bolj legit izdelke preprodajalcev rdečih političnih pilul za široko potrošnjo.
Nekoč totalni neprofesionalci so postali mojstri, ki v pičlih 91 znakih naslova in 164 znakih napovednika (s presledki in ločili vred) povejo vse, kar je treba — ne da bi bilo sploh treba brati preostanek teksta. Pa saj kdo bi ga sploh hotel?
Headlines, Schlagzeilen, gros titres, kakor hočete — če ti to rata, ti ni treba skrbeti za tekst, ki sledi. Sicer pa vemo: če nekaj dovolj dolgo ponavljaš — nekaj še tako malo verjetnega in neverjetnega, namišljenega in izmišljenega —, ti bodo ljudje začeli verjeti.
Pomaga pa tudi, če verjameš vsaj sam sebi. Ali celo vase.
Peterokraka rump koalicija
V bistvu sem hotel pisati o Šarcu in Toninu.
Tik pred volitvami sem napisal:
“Edina normalna, kulturna, kultivirana, neprepirljiva, dostojna politika, ki ne delata škode okrog sebe, [se mi v bistvu zdita] Luka Mesec in Matej Tonin. Iz njiju morda še kdaj kaj bo.”
Včerajšnji moledujoče avtoritarni in vabeče odbijajoči poziv nesojene peterokrake rump koalicije LMŠ-SD-SMC-SAB-DeSUS Mateju Toninu, naj se NSi do ponedeljka opoldne odloči, ali bi morda, mogoče, vendarle, kljub vsemu obnovila pogajanja z njimi, čeprav je že prejšnji petek po nekakšnem internem referendumu odstopila od pogajanj, je nov dosežek za v anale Šarčevih šalabajzerjev.
Že spet Mesec in Tonin
Luka Mesec, ki je po Toninovem odstopu od pogajanj prejšnji teden (upravičeno) pričakoval klic od Šarca, je odreagiral še kar posrečeno, čeprav ne brez vljudno užaljenih in pokroviteljskih podtonov:
“‘Peterček državljane postavlja pred dejstvo, da ostaja samo še desna vlada z ali brez Janeza Janše,’ je sklep peterice strank komentiral koordinator Levice Luka Mesec. Današnji sklep je po njegovih besedah neresen in neodgovoren do državljanov, ki so ‘nenazadnje teh pet strank volili zato, ker so želeli levosredinsko vlado’. ‘Ta peterček pa državljane postavlja pred dejstvo, da ostaja samo še desna vlada z ali brez Janeza Janše,’ je dodal.”
Mesca omenjam prvega zato, ker je dal izjavo prvi — in še ni mogel vedeti, da bo Tonin odreagiral še bolj posrečeno. Ta pa je dal Šarcu gladko košarico, rekoč:
“Po zadnji odločitvi IO NSi se okoliščine niso spremenile. NSi ne želi biti ovira Šarčevi koaliciji pri pogajanjih z Levico. Pogajanja se lahko začnejo takoj. Tako bomo lahko v drugem krogu čim prej izvedeli, ali sta Šarčeva koalicija in Levica kompatibilni.”
Tonin je s tem zabil dva gola: ne samo Šarcu, temveč tudi Mescu.
Kaljenje v opoziciji
“Levica [je] tipična opozicijska stranka za vse čase — ali vsaj do nadaljnega. Levice si ne znam predstavljati v vladi. Verjetno si niti Levica sama ne zna predstavljati svojega sodelovanja v vladi.”
Kaljenje v opoziciji še nekaj časa morda ne bi škodilo niti NSi. Je pa seveda vidno iz vesolja, kako hlastno si mladi brezjanski romar želi v vlado — ne sicer za vsako ceno, to je že dokazal, ampak njegova kravatarska državotvornost je začuda presunljiva in za razliko od drugih politikov ne čisto antipatična.
