Bo z SMC (končno) bankrotiral tudi zgrešen model financiranja Drugega tira?
Zadnjič sem na TV slučajno ujel pogovor z odstopljenim predsednikom vlade Mirom Cerarjem, ki mu je na zadnjih volitvah uspelo politično bankrotirati svojo stranko SMC: delež volilcev SMC je s 34,61% na volitvah leta 2014 padel na samo 9,75%.
Poleg neodločnosti in nesposobnosti predsednika vlade je k političnemu bankrotu SMC pripomogla tudi njena zgrešena infrastrukturna politika — predvsem sporni način financiranja gradnje drugega tira Divača–Koper.
No, Mira Cerarja to ni zmotilo — niti izučilo —, da ne bi še vedno hvalil zgrešenega in škodljivega projektnega načina financiranja drugega tira prek podjetja 2TDK d.o.o. in z 200-milijonsko udeležbo Madžarske v financiranju.
Skoraj že nekdanji premier ni mogel prehvaliti tega modela kot sodobnega načina financiranja gradnje javne železniške infrastrukture — kombinacije različnih virov sredstev — in pri tem rekel, da ga uporabljajo vse evropske države, tudi Nemčija in Avstrija.
To je seveda eklatantna neresnica.
Javno financiranje
Evropske države uporabljajo javno-zasebno partnerstvo in sredstva tako imenovanega Junckerjevega sklada (EFSI) samo za financiranje infrastrkture, ki je komercialno atraktivna za zasebne vlagatelje.
Pri železniški infrastrukturi pa tega modela financiranja načeloma ne uporabljajo. Evropske države — na čelu z Avstrijo in Nemčijo — pri financiranju železniške infrastrukture uporabljajo model javnega financiranja.
Edine primere zasebnega financiranja (javno-zasebnega partnerstva) najdemo pri gradnjah prog za visokohitrostne železniške povezave za potniški promet. Zadnji tak primer je proga Bordeaux–Tours.
Zasebni vlagatelji, ki imajo dražje vire financiranja, lahko poplačajo izposojena sredstva v doglednem času (30-40 let) samo pri povezavah, kjer se investicija poplačuje iz dragih vozovnic za potniški promet. Gradnje običajnih železniških prog — sploh za tovorni promet, pri katerih so uporabnine zelo nizke — pa kot naložba za zasebne investitorje niso komercialno zanimive.
Zato veliko večino železniških prog v Evropi financirajo vlade z javnim denarjem. Sploh pa Avstrija. V 25-milijardni naložbi v obnovo in novogradnje javne železniške infrastrukture v Avstriji ni niti centa zasebnega denarja.
Zdrava pamet žerjavistov
Upamo lahko, da bo z bankrotom SMC bankrotiral tudi njen zgrešeni in škodljivi model financiranja železniške infrstrukture. Ta je tudi neprimerno dražji za davkoplačevalce. In da bo nova koalicija glede tega bolj razumna.
V vsakem primeru pa več razuma od SMC premorejo v Sindikatu žerjavistov pomorskih dejavnosti Luke Koper. SŽPD je ponovno opozoril na škodljivost Cerarjevega modela financiranja drugega tira:
“[…] Vlada Republike Slovenije […] še vedno trdi, da je nujno vzeti ponujenih 200 milijonov evrov madžarskega denarja kot vložek v izgradnjo 2. tira, češ, da nam sosedje ne bi pobegnili. V resnici je strah odveč. Madžari nujno potrebujejo dostop do Kopra, tako kot ga potrebujejo tudi vse ostale srednjeevropske države. Naštejmo le nekaj prednosti našega edinega pristanišča, ki utemeljujejo našo trditev:”
“Luka Koper ima izredno ugoden geostrateški položaj […] na presečišču dveh prometnih koridorjev, hkrati pa tovor preko našega pristanišča doseže končni cilj v osrednjih evropskih državah tudi do 6 dni prej kot preko Hamburga, Antwerpna, Rotterdama.”
“V primerjavi z večino svetovnih pristanišč Luka [Koper] ni podlegla uvedbi pristaniške uprave in oddajanju posameznih terminalov v koncesijo, kar pomeni glavno konkurenčno prednost pred ostalimi pristanišči, ki nam po novem zavidajo tak poslovni model. Luka [Koper] namreč ni posebej odvisna od nobenega ladjarja, terminalista ali zalednih držav, posledično pa je zelo prilagodljiva in lahko izkorišča tekmovanje med strankami za pretovor pri nas.”
“Vztrajanje pri madžarskem denarju je napaka, pomeni nerazumevanje infrastrukturne in logistične politike, ali pa gre za zadovoljevanje drugih interesov.”
Opomba: Tekst je bil objavljen v sredo, 11. julija 2018, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod naslovom Bo z bankrotom SMC bankrotiral tudi njen zgrešen in škodljiv model financiranja infrastrukture?. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.
