Ali javne televizije še lahko privabijo mlade gledalce? Primer BBC.
Te dni je bila predstavljena raziskava med gledalci TV programov v Veliki Britaniji, ki prinaša precej pozitiven rezultat za ustvarjalce vsebin. Po tej raziskavi, narejeni letos aprila, si britanski gledalci v povprečju še vedno ogledajo za 718 ur televizijskih programov v živo in 387 ur z zakasnitvijo, ob tem pa namenijo drugim TV storitvam — s tem sta mišljena Netflix in Amazon Prime video — še dodatne 304 ure.
Podatek, da 43% gledalcev še vedno hoče spremljati programe v živo, je zame sicer presenetljiv. Predvidevam, da gre predvsem za starejše gledalce ali za športne navdušence. Kot sem omenila že pred tedni, svetovno nogometno prvenstvo zasenči vse, kar bi bilo sicer prioritetna medijska tema: migracije, koalicije, nesreče.
Z zamikom
Četudi bi si želela, da bi bilo nogometne tekme možno spremljati še kako drugače kot v živo in na osrednjem domačem televizijskem ekranu — kot to redno počnemo z informativnim programom, filmi in drugo televizijsko ponudbo —, so očitno to samo pobožne želje. Mnogi športni navdušenci namreč trdijo, da spremljanje športnih vsebin ne funkcionira z zamikom.
Sama bi brez težav gledala smučanje ali košarkarsko tekmo z zamikom, ampak to očitno ne funkcionira med resnimi privrženci tekem. Zato verjamem, da televizijo v živo pri življenju ohranjajo v veliki meri prav športni prenosi.
Obvladljivi koraki
A kakorkoli, še vedno visoka podpora real-time televiziji med 2000 anketiranimi odraslimi Britanci je pokazala, da v povprečju spremljajo TV vsebine v živo kar 27 ur na teden.
Vzorec raziskave za britanske razmere resda ni velik, pa tudi generacijske razlike lahko pokažejo popolnoma drugačno sliko. Vsekakor pa je Velika Britanija — sicer mati javne televizije, ki je vedno veljala za kakovosten in raznolik medijski trg — zdaj podvržena pretresom, ki zaznamujejo današnje in prihodnje korake medijske industrije.
Kakorkoli, rezultati raziskave predstavljajo, da še 90% gledalcev spremlja priljubljene serije in filme po televiziji in le malo na prenosnikih. Televizijski trg se zaradi spremenjenih navad uporabnikom prilagaja na vse možne načine. Vsebine brez oglasov, spremljanje vsebin z zamikom, spremljanje na različnih platformah so obvladljivi koraki, ki ne posegajo grobo v poslanstvo dosedanje televizije.
iPlayer
Toda očitno je problem večji, kot ga tovrstne raziskave kažejo. BBC, osrednja javna televizija v Veliki Britaniji, se je recimo odločila za približevanje najstniškim gledalcem s poostreno tekmo z Netflixom. Ugotovili so namreč, da najstniki danes posvetijo bistveno več časa Netflixu kot pa vsem drugim televizijskim programom skupaj.
Zato se je britanska javna televizija v Veliki Britaniji se je odločila, da za gledalce, stare od 16 do 34 let, pripravi paket, dostopen prek iPlayerja in jim na tak način vabi v svet BBC. Paket oglašujejo kot teme za najstniške gledalce: spolna vzgoja, avtomobili, alkohol. Do vsebin bodo lahko dostopali uporabniki, stari več kot 13 let, na tej platformi pa bodo vsebine ostale do 5 let (doslej ponavadi do 30 dni). Vsebine bodo predstavljali YouTube vlogerji, saj BBC-jevi zvezdniki tej generaciji uporabnikov ne pomenijo veliko.
Samo še čudež jih lahko reši
Poteza je na prvi pogled zanimiva, vendar verjetno prinaša še kaj več, kot si zdaj predstavljajo na BBC. Verjetnost, da bodo na iPlayer prišle tudi druge generacije, ne samo najstniki, je namreč veliko večja, kot da bodo ti preklopili na real-time televizijo.
Medijski svet je zapleten. Generacije najstnikov so izjemno zahtevne Njihova lojalnost nekemu kanalu je minimalna, pa če jim obljubljajo ne vem kaj. Seveda pa se s takšnimi potezami tudi razblinja idealizirana podoba javnega servisa, ki “informira, zabava in izobražuje”.
Nemoč nekoč velikih medijskih organizacij kot je BBC v primerjavi z Amazonom in Netflixom je očitna — in očitno jih samo še kakšen čudež lahko reši.
