Gnoj komunajzerski, na veke vekov, amen.

Vsakokrat, ko se v razmišljanjih dotaknem politike in ko sem po mnenju bralcev, ki jih vleče na desno, preostra do desnice, prejmem nekaj “ljubezenskih” sporočil. Tudi telefonskih klicev, ki me ozmerjajo z “gnojem komunajzerskim”, češ, “v luknjo s komunajzerji”. Nekateri me podučujejo, da je SDS “edina poštena in demokratična stranka” in da je zato dobila toliko glasov na volitvah”. In podobno.

Konkretnih razlogov za zmerjanje mi pisci ne sporočajo. Oglasili so se, ko sem omenila Dijano Đuđić in njen (nepričakovano vrnjeni) kredit stranki. Ali pa ko sem omenila ugasnjeni Škandal24 in njegovo udrihanje po političnih konkurentih. Tudi jim ni všeč, da se oglašam s kritiko njihovega spletnega načina komuniciranja. 

Prvi klic zagretega volilca SDS sem prejela že v času “afere 400.000€”. Toliko naj bi znašala pred leti ugotovljena razlika med prihodki predsednika SDS in njegovim premoženjem. Pravzaprav nič takega, kar ne bi brali tudi v drugih medijih.

Nikoli, ampak res nikoli

Naj zato na tem mestu popolnoma odkrito in brez vsakega sramu zapišem, da nikoli, ampak res nikoli v življenju nisem bila včlanjena v nobeno politično stranko. Niti v rani mladosti, ko človek dela nepremišljene neumnosti ali se oportunistično včlani v politično stranko v prepričanju, da mu bo to koristilo pri gradnji kariere.

To je sicer naredil marsikateri politik. Tudi tisti ta glavni na desni. Ti, ki me ljubkovalno kličejo “komunajzerka”, so morda pozabili, da je njihov ljubljeni vodja delal prve politične korake prav v Partiji. Mene tu ni bilo zraven.

Biti kritičen in biti sovražen

Moje današnje razumevanje politike in kakršnakoli naklonjenost do katerekoli stranke je rezultat moje osebne presoje delovanja te stranke — in to na osnovi informacij, ki jih lahko dobim.

Pri tem ne zanikam možnosti, da so starši in okolje na meni pustili pečat. Vendar se imam za dovolj družbeno angažirano, da znam izoblikovati lastno stališče.  

Nikakor pa ne gojim sovraštva do kogarkoli, ki razmišlja drugače. Niti do političnih strank, ki niso v mojem spektru vrednot. Biti kritičen in biti sovražen sta dva povsem različna pojma, ki ju moji ljubeznivi dopisovalci očitno ne ločijo.

Kot svobodna in svobodomiselna državljanka imam pravico misliti po svoje. In za razliko od agresivnih in primitivnih skrivačev, ki sovražijo drugače misleče, se jaz pod svoja razmišljanja upam podpisati. Če moje pisanje komu ni všeč, ima to edinstveno in čudovito možnost današnjega svobodnega sveta, da me preprosto ne bere. Nobene zamere in nobenega sovraštva z moje strani.

Mi grozijo?

Če se še malo osredotočim na sporočila z ljubezenskimi izjavami, mi ti oboževalci očitno želijo smrt. Mi morda celo grozijo? Kako naj si drugače razlagam njihovo napotilo, naj se mi zgodi “luknja”?  Kaj se mi bo zgodilo? Naj to naznanim policiji?

Zanje sem “gnoj”. Izmeček torej. Prepričana sem, da me nihče od teh fantov osebno ne pozna. Ker pa se z mano ne strinjajo oz. ker moje razmišljanje ni v skladu z njihovim, me pošiljajo tja, kamor po njihovem sodim: med poddržavljane, ničvredneže, nepomembneže, ničete.

Različnost razmišljanja je po njihovem pri nas prepovedana. Če pa je že slučajno dopustna, potem jo zganjamo kvečjemu “komunajzerji” in “gnoji”.

Previdno!

In če posplošim meni namenjene ljubezenske izjave na volilni rezultat letošnjih parlamentarnih volitev, lahko ugotovim, da pri nas tako razmišlja četrtina prebivalcev. Četrtina slovenskega prebivalstva bi se zaradi vašega drugačnega načina razmišljanja lahko odzvala brutalno, brezobzirno, z grožnjami. Zamislimo se, kaj se je zgodilo in kam gremo.

Zatorej previdno! Vsi, ki niste obkrožili prave, “najbolj demokratične stranke pri nas” in ki ne mislite tako, kot kaže volilni rezultat relativne zmagovalke na volitvah, se zamislite, kaj vam bodo rekli in kam vas bodo poslali, če boste svoje drugačno razmišljanje kdaj javno objavili. Končali boste skupaj z mano in meni podobnimi. Gnoj komunajzerski, ki spada v luknjo!

Amen.

Opomba: Avtorica objavlja tekste s Fokuspokusa ob ponedeljkih na svojem blogu Kaka — Kako komuniciramo?.