Izrazito strankarski mediji ne pritegnejo širšega občinstva. Načeloma.

Zadnji podatki kažejo, da je zaupanje ljudi v novice še vedno zelo nizko in da je v večini držav to povezano s politično polarizacijo medijev in s prepričanjem, da so novice izrazito politično obarvane.

To kaže tudi zadnja raziskava Reuters Institute for the Study of Journalism. Delali so jo v sodelovanju z lokalnimi raziskovalnimi inštituti v 37 državah na petih kontinentih.

Prvič, odkar merijo zaupanje v medije in ugotavljajo, iz katerih virov se ljudje informirajo, so ugotovili opazen padec Facebooka. Uporaba družbenih medijev za iskanje novic je najbolj padla v ZDA, za 6% — najbolj na račun Facebooka in to predvsem med mladimi, kjer je ta padec kar 20% v primerjavi z letom 2017.

Opazen padec so izmerili tudi v Veliki Britaniji in Franciji. To pripisujejo predvsem večji senzibilnosti ljudi za zasebnost.

Rast appsov in news notifikacij

Sočasno z upadom konzumacije novic na družbenih omrežij so zabeležili rast uporabe aplikacij in predvsem news notifikacij.

Zanimivo, da je ta rast največja v državah z nižjo stopnjo demokracije kot recimo v Maleziji, Turčiji in Španiji (po zapletih s Katalonijo). Očitno imajo ljudje občutek, da bosta bodisi država ali industrija težje spremljali njihove uporabniške navade. 

Povprečno zaupanje v medije nasploh je še vedno nizko in znaša 44%. Pri tem pa več kot polovica ljudi verjame v tiste medije, ki jih sami uporabljajo.

Anketirance so tudi spraševali, v kakšni meri jih skrbi, da bodo na spletu pod udarom fake newsa. Glede tega so najbolj zaskrbljeni v Španiji (69%) in ZDA (64%), relativno malo pa v Nemčiji (37%) in na Nizozemskem (30%).

TV kot primarni vir informacij

Velika večina vprašanih trdi, da bi morala biti naloga medijev in družbenih omrežij, da sami popravljajo napake, ki so jih objavili. Državne kontrole nad mediji in družbenimi mrežami si sicer bolj želijo Evropejci, najmanj pa v ZDA.

Reuterjeva raziskava je tudi ponovno pokazala, da ljudje bolj verjamejo tistim digitalnim blagovnim znamkam, ki so bodisi že dolgo na tržišču ali pa imajo backup na televiziji. Medijem, ki izhajajo iz tabloidnih časopisov ali izhajajo samo na digitalni platformi, zaupajo manj.

Televizija je še vedno primarni vir informacij v večini držav. Zlasti v Evropi pa že vsa leta beležijo velik upad gledanosti in zaupanja v javne televizije. V nekaterih državah — recimo v Avstriji in Švici (tudi v Sloveniji) — so javne televizije pod pritiski političnih strank, ki se zavzemajo za ukinitev ali vsaj za zmanjšanje naročnin javnih servisov. V vseh državah pa se soočajo z velikim padcem gledanosti, zlasti med mlajšimi generacijami.

Politični mediji

Raziskava v zadnjih letih beleži tudi rast obiska populističnih, alternativnih, spletnih novičarskih strani, ki so blizu političnim strankam.

Breitbart v ZDA vsak teden obišče 7% uporabnikov novic, njihovo britansko izdajo v Veliki Britaniji 2% uporabnikov, nemško v Nemčiji pa 1%. Na Češkem in Slovaškem obiskanost proruskih in protibegunskih strani narašča in jih tedensko obišče 17% ljudi. V Avstriji je obiskanost ksenofobno orientirane strani Unzensuriert 4%, za njo je slišalo 18% vprašanih). 

Ali lahko iz teh podatkov sklepamo, kakšna je obiskanost spletne strani Nova24TV.si? Težko. Slovenija v raziskavo še ni vključena, obiskanosti Nove pa edina raziskava v Sloveniji, ki jo priznava digitalna industrija, ne meri.

Splošen sklep je, da izrazito strankarski mediji ne pritegnejo širšega občinstva. Reutersova raziskava je ugotovila, da te spletne strani obiskujejo ljudje, ki so prepričani v pravilnost in resničnost vsebine, ki jo propagirajo določene politične stranke ali lastniki, ki so povsod na različne načine povezani z določenimi političnimi strankami.