Ne šenkavam parfumov Rebeke Dremelj in presnih špagetov
Zadnjič sva s sodelavcem snemala nove kmete. Ja, kmalu prihaja predstavitev novih kmetov za tretjo sezono oddaje Ljubezen po domače.
Lahko sočustvujete z mano ali pa vpijete #FAČUZI — jaz pa vam povem, da jih imam vse rada. Ker so iskreni in preprosti. Taki kot so. Tudi z zlatim tigrom na gatkah, ali pa zlato ketno okrog vratu.
Skratka, sedela sva med racami in poskušala ujeti mini črne pujske, ki so preplašeno tekali okrog nasršene mame. Prasice, ne mene.
Ker je on vsaj en korak naprednejši od mene in je z bloga presedlal na vlog, je bila debata neizbežna. Kako to počneš? Kdo te gleda? Kako doseči čim večji krog gledalcev?
Ne bom obogatela
Jaz s svojim blogom zagotovo ne bom obogatela. Ker bralkam ne šenkavam parfumov Rebeke Dremelj ali presnih špagetov. Ne spoznam se na pudre, šminke, bio bombaž, kreme brez parabenov in ne pišem receptov za avokadov namaz na toastu. Nimam okrogle brisače z ananasom in ne stojim na glavi.
Jaz se najbolj spoznam na prešuštne moške in zvite ženske. Znam potovati z majhno potovalko in se vštuliti na VIP guest listo. Ampak odkar nimam več skurbanih frendov, ki bi goli skakali čez prvomajski kres in odkar smo prestari za obiskovanje ljubljanskih cirkusov, nimam več o čem pisati.
Prepričana sem, da živim dolgočasno življenje. Hodim v službo, na telovadbo in domov. Leta so res prasica.
Tudi brez malih pujskov okrog nog mi zmanjkuje energije. Včasih sem lahko odtekla kilometre, se stuširala, zrihtala in hop na kolo pa v center na pivo. Danes se po telovadbi komaj še privlečem v prvi štuk. Naslednjih nekaj dni se moram skotaliti iz postelje, ko vstajam, na vece pa se sploh ne morem usesti. Da ne govorim o vseh bioresonancah, homeopatinjah in drugih coprnicah, ki so mi prepovedale skoraj vso hrano.

Elisabeth Moss v vlogi Offred (June) v nadaljevanki Deklina zgodba po romanu Margaret Atwood.
Kaj mi še preostane?
In kaj mi še preostane od življenja? Da sedim doma na kavču in gledam TV. Kar je strup za partnerski odnos.
Ko bi on gledal Deklino zgodbo, jaz vlečem nož iz predala. Za svoje žile. Jaz bi gledala kako neumnost, da odklopim možgane, on pa že odpira računalnik, iPad, iPod, telefon …
In tako preživiva večer vsak v svojem svetu. V prihodnjih tednih bo on gledal fuzbal, jaz pa se bom kujala v spalnici. To, ali pa, da se zapijem do smrti.
Najboljše, da se preselim k Vesni. Skupaj bova obračali seno in ugotavljali, da smo na koncu vsi na istem. Ljubezen vse enako boli. Tiste z jacuzzijem in tiste brez fačuzija.
Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen v soboto, 16. junija 2018 na avtoričini spletni strani Moj B®log pod naslovom #FAČUZI in obračanje sena pri Vesni. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorico.