eParanoia: Moramo se pogovoriti o volitvah. Pa ne samo o elektronskih.

17.6.2018 / 06:08 3 komentarji
In ne pozabite: volitev se nikoli ne udeležijo vsi in se jih nikoli ne bodo — pa če bo glasovanje še tako posodobljeno.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Kdo ve koliko volitev nazaj sem v neki kolumni hotel biti duhovit (ali vsaj ciničen) in sem napisal, da ne vidim razloga, da ne bi državljanom, ki z dopolnjenim 18 letom dobijo volilno pravico, te pravice v določeni visoki starosti tudi odvzeli.

Na to sem se spomnil po zadnjih volitvah 3. junija, ko sem prebral, da je med že tako ali tako samo dobro polovico volilcev, ki so prišli oddat svoj glas, bila manj kot petina tistih iz starostne skupine med 18 in 35 let. Skoraj dve tretjini od 901.512 aktivnih volilcev pa je bilo starejših od 60 let.

No, volilna udeležba že dolgo pada in pada in pada in bo padala še naprej. Trenutno ni na obzorju ničesar, kar bi lahko ustavilo ta trend.

Zaskrbljujoče? Vsekakor. Toda še bolj zakrbljujoče se mi zdi to, da je edini odgovor političnega establišmenta in pridnih, a nesrečnih in vedno bolj osamljenih nedeljskih volilcev zgolj zgražanje nad apatijo pasivnih državljanov.

Life expectancy

Naj svoj stari predlog zdaj dopolnim še s to praktično podrobnostjo, da bi zadevo lahko uredili tako, da bi državljani po zakonu izgubili volilno pravico pri starosti, ki bi jo določili (in vsake toliko updatali) na podlagi trenutno izračunane pričakovane življenjske dobe.

Ta po zadnjih podatkih v Sloveniji znaša 81 let, 29 dni, 4 ure in 48 minut. Zgornji limit volilne pravice bi lahko določali tudi posebej za moške in ženske, saj se lifetime po spolu razlikuje.

Ampak ne bomo preveč picajzlali, ne? Zaokrožimo na 81 let pa je!

Relikt 19. stoletja

Volitve, kakršne poznamo in na katere smo navajeni, so v bistvu relikt 19. stoletja. Pa ne samo v političnem, državljanskem, socialnem in demografskem smislu, temveč tudi v tehničnem.

Ideje o uvedbi elektronskega glasovanja veljajo za nekaj skrajno lahkomiselnega, če že ne bogoskrunskega. V obdobju nigerijskega spama, ruskih hekerjev, blockchain poneverb, fake newsa, WikiLeaksov, Cambridge Analyticae in še česa še tem bolj.

Gregor Virant je njega dni (2011) kot minister za notranje zadeve — zlasti na podlagi dobrih estonskih izkušenj — pripravil predlog, za katerega bi moral pridobiti soglasje 20 poslancev, da bi šla zadeva v obravnavo. Pa jih ni našel. Ker so bili vsi paranoični zaradi možnih zlorab, prevar, poneverb.

Blockchain

No, pred zadnjimi volitvami je nekaj entuziastov pripravilo vzporedne volitve po blockchainu. To se mi je zdela še najbolj zanimiva raziskava javnega mnenja — čeprav to seveda ni bila, šlo je namreč za eksperiment.

Rezultati so bili dramatično drugačni ne samo od volilnih napovedi, narejenih po klasični, telefonski anketni metodi, temveč tudi od dejanskih rezultatov.

Na blockchain volitvah je zmagal Židan (15,5%) pred Janšo (14%), Mescem (13,2%), Cerarjem (11,8%), Pirati (11,2%), Šarcem (7,9%) in Toninom (6,3%) — in tako naprej. Naštetih sedem strank se je kvalificiralo v Državni zbor.

Druga in drugačna SLO

Na blockchain volitvah je (z mano vred) resda glasovalo samo nekaj manj kot 1900 volilcev — kar je za običajne raziskave sicer soliden vzorec —, vendar to ne spremeni poante, o kateri govorim.

Hočem namreč reči, da je že na prvi pogled jasno, da so rezultati blockchain volitev drugačni zaradi demografske, kulturne, socialne specifike uporabnikov, ki se jim je zdelo zanimivo in zabavno “voliti” na nov, še ne preizkušen način. 

Gre za profil volilcev, s čigar glasovi SDS ne more zmagati z veliko prednostjo. Gre za ljudi, ki v parlamentu nočejo videti upokojenske stranke ali kaj šele enega Jelinčiča. Gre za neko drugo, drugačno Slovenijo, da tako rečem.

Ta ali oni družbeni konsenz

Toda ta druga, drugačna Slovenija ni prav nič manj legitimen del volilnega telesa kot tisti del, ki je 3. junija dejansko izvolil 88 poslancev v DZ. Neformalna združba blockchain volilcev je resda manjši del volilnega telesa, vendar samo zato, ker zaenkrat še obstaja družbeni konsenz, da je nenačelna in seveda bistveno večja koalicija volilcev, sestavljena iz manj kot petine mladih in dveh tretjin starih državljanov, ki se jim še ljubi ob nedeljah na volišče, pač bolj legitimna.

Volili ne bodo nikoli vsi

Način glasovanja, kakršnega imamo zdaj, je postal stvar poljubne odločitve, katerim demografskim skupinam bomo dali prednost na račun drugih.

Volitev se nikoli ne udeležijo vsi in se jih tudi nikoli ne bodo, pa če bo glasovanje še tako tehnično posodobljeno. S stališča državljanske morale zato ni razloga, da ne bi dali prednosti drugi ali drugim demografskim skupinam ali da bi profil aktivnih volilcev poskusili vsaj uravnovesiti.

Uvedite že enkrat elektronsko, digitalno, blockchain glasovanje! (In če se boste že ukvarjali z volilno zakonodajo, lahko mimogrede spremenite še volilni sistem.)


Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen v majski številki revije Obrazi pod naslovom Uvedite že enkrat blockchain volitve!. Verzija na Fokuspokusu je editirana, razširjena in predelana. Objavljeno v dogovoru z uredništvom.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE