Volitve 2018: Ko izbruhne demokracija, se odklopim in počakam, da mine

V nedeljo bo končno postalo zanimivo. Ta teden smo še vsi pametni in ocenjujemo politične stranke in njihove vodje, programe, predvolilne strategije, profesionalnost raziskovalcev javnega mnenja in nenazadnje tudi sposobnosti in profesionalnost novinarskih hiš.

Na eno vprašanje pa ne zna nihče odgovoriti. Največja neznanka je vprašanje, koliko ljudi bo prišlo na volitve. Če bi spremljali medije in druge komunikacijske kanale, bi lahko rekli, da se bo volitev udeležilo več kot 80% volilcev. Pa se jih verjetno ne bo.

Zelo možno je, da večina Slovencev ne deli prepričanja politikov, da so letošnje volitve usodne. Za nekatere je gotovo bolj pomemben obisk nekega turškega igralca Bureka ali Zahovičev odhod iz Maribora.

Volitve, toča, prepucavanje

Bolj kot to, kdo bo zmagal na volitvah, nas morda skrbi, ali bo nestabilno vreme udarilo s točo pri nas ali naših znancih. In mogoče tudi visoka gledanost predvolilnih soočenj na televizijah ne pomeni, da bo visoka tudi volilna udeležba, ampak kvečjemu to, da še vedno radi gledamo resničnostne šove.

Prav tako ni nujno, ali kogarkoli res zanima prepucavanje med mediji. Ko Večer objavi članek o povezanosti medijskih podjetij SDS z Madžari, jim Nova24 takoj vrne s Haklovimi povezavami z levimi političnimi strankami. Ko se v 24urah spravijo na SDS, Pro Plus naslednji dan takoj faše že stoti članek o visokih plačah.

Pomembno? Že mogoče. Ampak tako, kot je to objavljeno, zadovoljuje kvečjemu potrebe po rumenih novicah in hrani našo pregovorno nevoščljivost. Govori pa tudi o načinih in principih produkcije novic v Sloveniji.

Neopredeljeni

Veliko število neopredeljenih nam lahko pove marsikaj. Nobena od političnih strank ne daje vtisa, da bo glas za njih pomenil boljše življenje za volilca kot posameznika. Programi nas ne zanimajo. Če bi se odločali po programih, bi bila zadeva zelo enostavna. Glas bi dali tistemu, ki nam obljublja boljše življenje.

Ampak ne. Odločamo se predvsem na podlagi tega, kaj so ti politiki naredili že doslej in ali bo naš glas kaj štel pri spremembah na bolje. Če ne verjamemo nikomur več, potem sploh ne gremo na volitve. Ali pa glasujemo za nekoga novega, še neznanega in upamo, da bo držal besedo.

Demokracija, ki se je veselim

Mislim, da se Slovenci ne razlikujemo zelo od razvite Evrope, kjer politika ne dela revolucionarnih sprememb. Po mojem smo v tem smislu bolj podobni Nemcem, kjer so navajeni paziti, da nima ena stranka preveč moči, kot pa volilcem v višegrajskih državah, kjer mislijo, da jim lahko politika na hitro spremeni življenja.

Po drugi strani pa komaj čakam, da bodo lokalne volitve. Neopredeljenih je na lokalnih volitvah manj, obljube kandidatov so bolj izvedljive in merljive, njihovo delo lahko res vpliva na kvaliteto življenja. To je tista demokracija, ki se je veselim. Ob tej zdaj pa se raje odklopim in počakam, da mine.