Ali Cerar blefira? Neee, to je samo njegova samopercepcija …
Veliki predvolilni intervju z Mirom Cerarjem v Delu prinaša že v naslovu nekaj simptomatičnega: kaj naj bi pomenila ocena, da se je s njegovom prihodom oz. prihodom SMC na oblast domača politika nenadoma spremenila v tem smislu, da je postala “manj primitivna”?
Poglejmo si kontekst izjave. Odhajajoči premier se vidi kot nosilca napredka v slovenski politični kulturi, saj “primitivizem” razume kot tisto dimenzijo, s katero je opravil sam:
“Kar je posebej pomembno: dokazali smo, da znamo dvigniti nivo politične kulture. Odkar smo na oblasti, je politika manj primitivna, četudi je primitivizem in sovražni govor še zaslediti. Bolj se ukvarjamo s prihodnostjo, razvojem.”
Kar hoče videti
Pri tem se mi porajata dve opazki — da ne rečem spoznanji.
Prvo je, da so Cerarjeve trditve v popolnem nesoglasju z dejstvi. Zdi se mi namreč, da je primitivizma, vulgarnosti, diskreditacij, cinizma, sovraštva in sovražnega govora v politiki vedno več. Neznosno več.
In pri tem nisem osamljen: to mnenje deli večina. Kako je potem mogoče, da Cerar opaža ravno nasprotno?
S tem pridem do drugega spoznanja: da bodisi blefira in da v resnici dobro ve, da povedano ne drži — je pa všečno —, ali pa da je zašel v pristranskost selektivnega dokazovanja in vidi okrog sebe samo tisto, kar pač hoče videti.
Da bi se prikazal v pozitivni luči, samega sebe percipira kot tistega, ki je zaslužen za dvig politične kulture. Na tej strani sem še prevečkrat dokazoval, da pri tem ni preveč uspešen.
Prihaja bridka izkušnja
Mislim, da Cerar ni nekdo, ki bi lagal na prvo žogo. Prej ga vidim kot zagovornika moralnosti, ki pa se mu ponavadi zalomi pri samopercepciji. Prepričljivejša razlaga se mi zdi, da gre pri njem za pristranskost selektivnega dokazovanja. Zdi se mi, da je to tisto, k čemur preprosto ves čas nagiba.
Težava pri tem je, da je odhajajoči predsednik vlade, ki je ljudstvu obljubljal etiko in moralo in stavil na dvig politične kulture, vedno pozabil grajati sovražni ksenofobni govor.
Še več! Z retoriko varovanja mej in državljanov in nazadnje še s postavljanjem “tehničnih ovir” je tudi sam k temu pomembno prispeval. To je samo en primer.
Da bi dojeli Cerarjev položaj, si moramo predstavljati točno to dimenzijo. On najbrž res ves čas verjame, da je moralni zgled. Da je on tisti, ki Sloveniji prinaša svetlobo in jo vodi proč od primitivizma. Da je rešitelj. In ravno v tem je njegova tragika.
Zdaj, ko mu po anketah sodeč ljudstvo v glavnem ne verjame več, prihaja za Cerarja bridka izkušnja: moral bo korigirati bodisi predstave o samem sebi — ali pa mnenje o volivcih.
Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu In media res v soboto, 26. maja 2018, pod naslovom Odganjalec primitivizma: Cerar in njegova avtopercepcija. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno s privoljenjem avtorja.
