Slovenceljstvo in multi-kulti se ne izključujeta

Sem velik domoljub. Rad imam Slovenijo. Prijatelje in znance v tujini pogosto nadlegujem z navdušenimi opisi lepote moje domovine, od narave do hrane in ljudi. Rad imam svoj jezik in slovensko kulturo. Navdušeno navijam za slovenske športnike.

Sem tudi družinski človek. Zelo mi gre za moje štiri otroke. Za ženo tudi. Družinske vrednote so zame nekaj najbolj dragocenega.

Cenim varnost. Spoštujem in delim pričakovanja ljudi, da bo država ustrezno poskrbela za javni red in mir in za zaščito pred terorizmom in kriminalom — če je mogoče, preventivno, če je potrebno, pa tudi z represivnimi ukrepi.

Verjamem, da država, pa čeprav majhna, potrebuje ne samo ustrezno usposobljeno, opremljeno in plačano policijo, ampak tudi vojsko. Menim, da mora Slovenija prevzeti svoj del odgovornosti za zagotavljanja stabilnosti in miru. Ne samo znotraj svojih meja, ampak tudi v svetu.

Slovenceljstvo

V času begunske krize pred dvema letoma sem bil zaskrbljen. Prepričan sem, da stihijsko prehajanje državnih meja ni sprejemljivo in da zahteva ustrezen in učinkovit odgovor vseh pristojnih institucij in organov.

Menim tudi, da ljudi ni mogoče nahraniti s parolami in demagogijo, ampak samo z uspešnim gospodarstvom. Podpiram ukrepe za spodbujanje kreativnosti, dinamičnosti, razvoja in rasti. Verjamem, da ne smemo porabiti več kot bomo zaslužili.

Ali z drugimi besedami: nekateri boste rekli, da sem tipično zarukan desničarski Slovencelj.

Multi-kulti

Po drugi strani pa je tudi res, da sem do Slovenije in še posebej slovenske politike pogosto zelo kritičen. Sem prepričan, čeprav kritičen Evropejec. Verjamem v dobrososedske odnose. Skrbi me ponovni vzpon nacionalizma in fetišiziranje nacionalne suverenosti.

Odprt sem do drugih in do drugačnosti. Multikulturnost zame ni psovka, ampak vrednota. Podpiram pravice istospolnih oseb. Verjamem, da smo kot družba dolžni zagotoviti spoštovanje človeškega dostojanstva in polno uživanje pravic vsem državljanom, brez kakršnekoli diskriminacije.

Sem vnet zagovornik človekovih pravic, političnih svoboščin, humanizma, odprtosti in solidarnosti v družbi. Verjamem, da brez učinkovite zaščite posameznika pred samovoljno in arbitrarno uporabo ali zlorabo moči s strani oblasti ni demokracije.

Zavračam samovoljno, dvolično in z ekonomskimi interesi motivirano uporabo sile v mednarodnem okolju. Zaskrbljen sem zaradi selektivnega spoštovanja mednarodnega prava.

Ne verjamem v bodečo žico. Trdim, da je Slovenija dolžna pomagati beguncem, ki prihajajo v našo državo, v skladu z načeli in vrednotami, ki jih ščiti slovenska ustava, pa tudi na podlagi naših mednarodnopravnih obvez. Prepričan sem, da je to Sloveniji in njenim državljanom v korist. Verjamem, da brez socialne pravičnosti ni ne demokracije ne svobode.

Ali z drugimi besedami: nekateri boste rekli, da sem tipičen levičarski multi-kulti aktivist.

Črno-bela binarnost

Zgornja opisa mojih vrednostnih načel sta avtentična in iskrena. Z mojimi pogledi na svet se lahko strinjate ali ne — in s tem ni popolnoma nič narobe. Ena od privlačnosti demokracije je v tem, da nam to omogoča in od nas celo pričakuje.

Vztrajam pa pri tem, da sta prvi in drugi pogled popolnoma kompatibilna in da se mi torej (še) ni zmešalo. Tudi norca se ne delam iz vas.

Nalepke slovenceljstva in multi-kulti aktivizma so v precejšnji meri odraz umetno ustvarjene, a še kako resnične polarizacije v naši družbi. Iz naivnosti, oportunizma ali cinizma smo zakorakali v populistično past črno-bele binarnosti in začeli verjeti v svet, v katerem je mogoče živeti in preživeti samo na račun in v škodo osnovnih načel in vrednot.

Kakšen je ta svet?

V tem svetu domoljubje izključuje odprtost do sosedov in do sveta. Pravi patriot je tisti, ki ne mara drugih narodov.

V tem svetu tvoja kultura ogroža mojo.

V tem svetu se ljubezen do družine izkazuje z diskriminacijo do gejev in lezbijk.

V tem svetu je varnost mogoče doseči samo z omejevanjem človekovih pravic, političnih svoboščin in z ignoriranjem mednarodnih obveznosti in mednarodnega prava.

V tem svetu je begunec ali ekonomski migrant vedno grožnja, zato je to vprašanje mogoče rešiti zgolj na račun naše solidarnosti in človečnosti, racionalnosti, ekonomske logike in demografskih potreb.

V tem svetu moraš biti za Trumpa, če si proti Asadu. In obratno.

V tem svetu lahko zapraviš samo toliko kot zaslužiš.

V tem svetu socialna pravičnost in varnost ogrožata gospodarsko uspešnost.

Sprava med vrednotami

Koristi, ki jih imajo populisti od lažnih dilem, so očitne. Vzpostavljajo umetni konflikt med institucijami liberalne demokracije in vrednotami, ki so velikega pomena za velik del prebivalstva.

Ko nam ljudi uspe prepričati, da se morajo odločiti med lastno varnostjo in pomočjo beguncem, med družinskimi vrednotami in pravicami LGBT skupnosti, med javnim redom in mirom ter človekovimi pravicami in svoboščinami, med ljubeznijo do domovine in odprtostjo do drugih in drugačnih, med lastno socialno varnostjo in solidarnostjo, je odgovor znan vnaprej: “Vrag naj vzame liberalno demokracijo, človekove pravice in humanizem, jaz bom najprej poskrbel zase in za svoje!”

Krivi niso ljudje, ki tako razmišljajo. Kriva je politika, ki je ustvarila in omogočila in ki zdaj izkorišča umetno polarizirano, črno-belo vizijo družbe in sveta.

Rešitev ni v tem, da ljudi, ki imajo radi domovino, varnost in družino, označujemo za zarukane kmetavzarje. Rešitev je, da interpretacijo teh vrednot ne prepuščamo več izključno populistom in njihovim oportunističnim imitatorjem.

Za zmago nad populistično polarizacijo, ki ogroža demokracijo in svobodo, potrebujemo spravo med vrednotami. Ne zato, da bi vsi mislili enako, ampak zato, da se zavemo, da smo lahko zadovoljni, varni in srečni in še vedno svobodni in še vedno ljudje.

In za to spravo ne potrebujemo spomenikov, ampak samo politike z etičnimi načeli in moralno avtoriteto.

Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji in na spletni strani Večera v torek, 22. maja 2018, pod naslovom Prava sprava. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z uredništvom in avtorjem.