Živel 1. maj: Kdo je naredil iphone? Kapital ali delo?
Gre za teorijo delovne vrednosti (katere zagovornika sta bila sicer že Adam Smith in David Ricardo, Marx jo je samo dodelal).
Po tej teoriji delo ustvari vso presežno vrednost, te pa se v procesu razdelitve večinsko polasti kapital. Iz tega izhaja marksistična teorija o izkoriščanju dela po kapitalu. No, TV kolumnist Arthur Chu je to teorijo simpatično nastavil na primeru iPhona:
“Capitalism made your iPhone[?]” No, LABOR made your iPhone. Labor makes things under any -ism. The -isms just determine who gets paid.”
Chu ima prav. Delo je tisto, ki je ustvarilo iPhone. Delo je zaslužno za invencijo iPhona, za njegov dizajn, za njegovo fizično proizvodnjo, za njegovo logistiko, za njegovo prodajo.
V vseh teh fazah nastopajo fizične osebe v različnih vlogah — od idejnih inovatorjev ter tehničnih in oblikovalskih dizajnerjev, sestavljalcev komponent pa do zaposlenih v logistiki, financah, marketingu in prodaji.
Sámo delo ni dovolj
Dodano ali če hočete presežno vrednost v vsej verigi razvoja, proizvodnje in prodaje iPhona ustvarijo fizične osebe. Tudi tiste, ki so ustvarile robote, ki v njej sodelujejo.
Toda Chu zgreši poanto v smislu, da sámo delo ni dovolj. Nekdo se je moral “spomniti”, dobiti idejo za iPhone, organizirati njegov “nastanek”. Torej najeti inženirje in dizajnerje in poskrbeti za financiranje na trgu, pa organizirati proizvodnjo in nato še marketing in prodajo ter financiranje prodaje in poprodajnih storitev.
In ta nekdo seveda mora za svoj angažma pobrati svoj del dodane (presežne) vrednosti v obliki dobička.
Kolikšen je ta delež? Kolikšen bi bil najprimernejši? Je 70% marže, ki si jo vzame Apple, primerna? Gre za vprašanje razdelitve, ki pa je spet determinirana z družbenim redom — kar je spet nek -izem.
-izmi in -izmi
Je pa dejstvo, da sta ideja, razvoj in izvedba iPhona bistveno bolj možna in učinkovita v kapitalizmu kot pa v kateremkoli drugem -izmu. In retorično vprašanje je, ali je tako sofisticirane produkte sploh mogoče ustvarjati v kateremkoli drugem -izmu — razen v kapitalizmu.
Moje stališče je jasno: brez kapitalizma ni tržnega gospodarstva in brez tržnega gospodarstva ni sofisticirane ponudbe (cenovno ugodnih) proizvodov in storitev.
Kapitalizem je nujno potreben. Mu je pa treba nadeti nagobčnik — v smislu bolj poštene konkurenčne tekme in pravičnejše razdelitve dodane (presežne) vrednosti med kapitalom in delom. Za to pa obstajajo institucije za varstvo konkurence in potrošnikov. Zato obstajajo država, sindikati in (od kapitala) neodvisna sodišča.
Živel 1. maj!
Opomba: Tekst je bil objavljen v ponedeljek, 30. aprila 2018, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod naslovom Kdo je naredil iphone, kapital ali delo?. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.