Kulturni programi strank kot novoletne zaobljube: Super, ampak tudi če ne.

27.4.2018 / 06:10 Komentiraj
Če kdo misli reformirati kulturo, naj ji najprej da denar. V nasprotnem primeru se bo sama reformirala. Pardon: razsula.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Berem volilne programe strank, brskam po njihovih spletnih straneh, poslušam in gledam soočenja. Predvsem ta zadnja, ko so kandidati že zmahani in pokažejo prave barve. Moj ritual in higienski minimum pred vsakimi volitvami. Ponavadi vem, koga bom volila, vendar ne škodi, če odločitev preverjam s spremljanjem vseh drugih v predvolilni tekmi.

Seveda ne morem odmisliti vsega, kar se vmes dogaja. Ne gre. Včasih, ko berem volilne programe — ne ravno enako pozorno od začetka do konca —, pozabim na koordinate resničnosti. Tudi zato, ker niso tako zelo različni. Pa če verjamete ali ne. Socialna varnost, gospodarska rast, poštena, hitra in do ljudi prijazna javna uprava, stabilne javne finance, mladi, trajnostno, lokalno, povezovalno, pravno, odgovorno, zeleno, digitalno … — to so skupne točke vseh.

Programi strank so resolucije. Novoletne zaobljube. Moraš jih imeti, nič pa se ne zgodi, če jih ne uresničiš. Šteje koalicijska pogodba. Tam bi jih morali držati za organe.

Najprej SDS

Seveda se osredotočam na kulturo, medije, umetnost. Stranke jih praviloma vidijo ločeno, kot smo že od nekdaj navajeni. Redkokatera integralno.

Najprej vedno preberem program SDS. Tokrat sem brala splošni program stranke, ker volilnega na spletu (še) nisem našla.

Temu, kar sem brala, ni kaj oporekati. Je neprimerljiv s tem, kar sicer govorijo. Na papirju so strpni, širokogrudni, razumevajoči. Okej, “zedinjena Slovenija” se mi zatakne v grlu. Kaj za vraga to pomeni? Kaj s tem mislijo? Po mojem je dobro, da smo bili enotni ob velikih, pomembnih, prelomnih odločitvah — ampak vedno in za vsako stvar? Saj niste resni, no. Pa to njihovo silno domoljubje!

Ko sem torej brala o kulturi, trgu in poslovni logiki, pa o tem, da mora kulturna politika slediti dogajanju in se prilagajati, pa o evropskih koreninah in identiteti, sem si mislila: okej, v redu, pričakovano. Z vsem se ne strinjam, se pa dobro bere.

Ko je bila SDS na oblasti, je imela jasne prioritete, ki se jih je držala. Like it or not, SDS je dosledna.

Potem pa se spomnim njihovih odzivov na letošnje Prešernove nagrade in napadov na SMG — in pozabim vse, kar so napisali.

SD, DeSUS? Aha, vse jasno …

SD v svoji uveljavljeni maniri napiše vse o potrebnih in nujnih ukrepih — od jezika do digitalizacije. Kot ponavadi so prijazni do amaterjev (ki jim rečejo ljubitelji). Obljubljajo dvig proračuna za kulturo na raven iz leta 2009.

Posebno pozornost namenjajo SFC. Hmm, torej jih zdaj zanima film? Ampak kje ste pa bili do zdaj? Aja, v koalicijah. V redu, vse jasno.

Desus ne omenja kulture v svojem programu niti z besedico. Glede na to, da imajo oz. so imeli ministra in ministrico za kulturo, si to njihovo nezanimanje za kulturo razlagam na dva načina: češ, če bo treba, bomo že našli še tretjo opravilno nesposobno osebo za to delo — ali pa, da kulturnega programa sploh ne rabimo.

Tu si globoko oddahnem. Glasujem za drugo možnost.

Bioenergetika za kulturnega ministra

Marjan Šarec je najprej razglašal, da je “kultura naša zavest”. Zdaj deklarira nekaj o deprivilegiranosti, decentralizaciji, odprtem dialogu. Če bi ostal pri tisti alineji, bi bilo bolj zabavno. Ker je mogoče šlo za odprto povabilo psihologom, psihiatrom, terapevtom ali tudi ezoterikom in raznoraznim bioenergetikom.

Dobovškova Dobra država bi bila dobra do vseh, tudi do kulture. Gibanje Skupaj Naprej bo vse pozdravilo. Tudi kultura, ki jih sicer ne zanima, bo zdrava. Razumem, za interesno združenje gre.

NSi je ob prejšnjih volitvah napisala najboljši program v smislu koherentnosti. Ne rečem, da sem se strinjala. Bilo pa je to nekaj, kar je stalo in smiselno povezovalo vse segmente. Zdaj imajo samo 10 programskih točk. Najkrajša šoping lista.

Še Bojan Požar ima daljšo (33 točk). Ukinil bi vse izjemne pokojnine, razen izjemnim kulturnikom, znanstvenikom in športnikom. Seveda pa bi ukinil obvezni RTV prispevek. Kratek in jedrnat kulturni program.

Ta slogan pa zmaga

Levica izkazuje konkretno poznavanje kulture, primerljivo z SD. Ukrepi, poudarki itd. — skoraj vse podpišem, ampak zakaj tega niso naredili že doslej? Ali natančneje, skoraj nič od tega?

Stranka Alenke Bratušek rešuje kulturo s svojo poslovno logiko: investicije, dvig bralne kulture, Lipice na višji nivo. Poslovni načrt išče izvajalca. Veščega.

Kangler v poglavju družba in kultura med drugim napiše: “Mladostnike podučiti o nevarnosti zauživanja prepovedanih substanc, že v zgodnjih otroških letih.”

SMC piše o digitalizaciji in s tem povezani pismenosti, davčnih olajšavah, postopnem dvigu sredstev. Zmagajo pa s sloganom: “Vrnili smo optimizem prihodnosti.” To razumem kot jezikovno in fizikalno uganko.

Samo nekaj bi jim rada povedala (kar sicer morda vedo iz drugih panog): če nameravate kulturni model reformirati, mu najprej dajte dodatno injekcijo denarja. V nasprotnem primeru se bo sam reformiral. Pardon: razsul.

Z razstave Mikija Mustra v MSUM, novembra 2016. — [Fotografija: Marko Crnkovič]

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE