Farbajo, da bi farbali ljudstvo

21.4.2018 / 06:10 Komentiraj
Ljudstvo rado vidi, če (ga) politiki farbajo. Politiki pa farbajo, da jih bo imelo ljudstvo še raje. Mediji pa keširajo.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Ni kaj dodati: ljudstvu je všeč, če ga politiki farbajo. V spodnjih treh primerih v vsej svoji medijski prezenci — tudi na Facebooku in Instagramu —, počnejo točno to. Dobesedno. Farbajo, da bi farbali ljudstvo.

Logika farbanja izvira iz komunikacijskega flirtanja kralja farbanja Boruta Pahorja. To sem že velikokrat ilustriral. V članku Vsi Pahorjevi obrazi: če je lahko on vsak, je vsak lahko predsednik sem kategoriziral najbolj pogoste tipe predsednikovih pojavljanj: tiste, za katere je prvi državnik presodil, da bo z njihovo pomočjo farbanje najbolj uspešno.

In res: v semantični hierarhiji je farbanje najvišje. Pahor, ki farba, je najbolj Pahor v svojem substancializiranem bistvu. Najbolj “pri sebi” in pri tistem, za kar pri njegovem flirtanju z državljani v resnici gre.

Socialna inovativnost in virus imitacije

Pahorju, ki nesebično pleska, je s svojo socialno inovativnostjo in predvsem prepričljivostjo uspelo omrežiti svojo hrvaško kolegico. Ni bilo namreč treba dolgo čakati, da je tudi Kolinda Grabar Kitarović poprijela za čopiče in valje. O tem sem pisal v članku Ko hrvaška predsednica flirta s Pahorjem.

In ker je ljudstvo neučakano in ima rado slikovitost in pejsaže, različne barve, teksture in baročne vzorce — ker se skratka ne naveliča farbanja —, je začel pleskati tudi zunanji minister Karl Erjavec. Predsedniku je vrgel rokavico, češ: bomo videli, kdo bo na koncu pravi kralj Instagrama! O tem, kako se virus imitacije širi, sem modroval v prispevkih Karlov dolgi pohod na Instagram: o dveh kraljih in pobebavljenem ljudstvu in Kdo pravi, da Instagram ni za penzioniste?.

Multiplicirana transvestija

Posredni učinek predsednikove multiplicirane transvestije, preoblačenja in prevzemanja identitete vseh drugih, da le ne bi bil on sam — torej predsednik republike in moralna avtoriteta — in da bi ubežal averziji do političnosti in končno od svojih prejšnjih odgovornosti, je legitimiranje istega početja pri vseh drugih.

Kot rečeno, ne gre samo za to, da se najdejo imitatorji in posnemovalci. Če javnost in mediji takšnega početja ne znajo ali nočejo kaznovati, ga ne bodo kaznovali niti v primerih naslednjih Pahorjevih imitatorjev.

Stvar je varna, sankcij ne bo. Lahko samo profitiraš. Farbati je udobno in prinaša podporo. V kombinaciji z legitimiranjem navdušenih tabloidov in tablodiziranih medijev še tem bolj.

Posebna oblika farbanja

Na metanivoju to pomeni vzajemno ljubezen: ljudstvo rado vidi, če (ga) politiki farbajo, politiki pa radi farbajo, da jih bo imelo ljudstvo še bolj rado. Mediji pa vmes keširajo.

Zato ne čudi, da je slovenski predsednik med zadnjo predsedniško kampanjo izzval hrvaško predsednico in jo povabil, naj se mu pridruži pri pešačenju po Sloveniji — kar je posebna oblika farbanja.

Pahorjev projekt “Skupaj: Spodbujajmo drug drugega” se po vseh teh letih približuje vedno bolj realiziranemu smislu. Le kdo bi se družno spodbujal in si sposojal barve in čopiče, če tega ne bi počeli med seboj Borut, Kolinda, Karl — in še množica tistih tistih, ki (nas) radi farbajo?


OpombaTekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu In media res v četrtek, 19. aprila 2018, pod naslovom Borut, Kolinda in Karl: kako nas farbajo. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno s privoljenjem avtorja.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE