Zakaj (in za kaj) zapravim 20€ tedensko za medije?
Imeti pred volitvami novinarsko konferenco, ki ni povezana s politiko, škandaloznimi zgodbami o iztekajočem se mandatu vlade in diskreditiranjem enega od aktualnih špicenkandidatov ali strank, je popoln nesmisel. Novinarjev in urednikov oz. medijev in njihovih lastnikov v tem času ne zanima skoraj nič drugega kot politika.
Tudi dobro pripravljeni argumenti, gradiva za novinarje, prijazno komuniciranje in pravočasnost ne pomagajo kaj dosti. Pojasnila, da so podekipirani in da nimajo nikogar, ki bi v obilici dogodkov pokril še to, so tako rekoč copy-paste.
Največkrat pa odgovora sploh ni — četudi povabilo na novinarsko konferenco pride dovolj zgodaj. Vsi čakajo do zadnjega neko dramatično predvolilno razkritje, zato so takšne normalne teme zdaj popolnoma drugorazredne.
No, tudi sicer je organizacija srečanja z mediji, na katerem gre za dobro in zanimivo razvojno idejo, pravi izziv. Dobre novice so pri nas medijsko zreducirane kot pokuhana omaka pri coq au vin.
Same luparije?
Prevlado slabih novic lahko razložimo na dva načina: da se pri nas dogajajo predvsem lumparije in da smo postali narod, ki ga odlikuje izjemna, dnevna hiperprodukcija škandalov — ali pa da smo bralci, gledalci, poslušalci postali popolnoma odvisni od tovrstne medijske ponudbe in želimo slediti samo še temu, kakšno svinjarijo je nekdo zakuhal in kako bo za to plačal.
Imamo pa tudi medije, ki odkrito povedo, da na novinarske konference ne hodijo. Tiskovke so očitno orodje in kanal medijskega komuniciranja, ki je na poti v izumrtje. To bo treba upoštevati pri študiju novinarstva ter v PR šolah in tečajih hitrega piarovstva.
Da je le plačljivo
Na drugi strani medijskega hodnika pa je za njihove prodajne oddelke zanimivo čisto vse, kar je plačljivo. Še takšno nepomembne, nerelevantne, blesave vsebine, ki jih je bilo pred leti težko spraviti v medije.
Danes nam ugledni in verodostojni mediji ponujajo oglase za produkte, namenjene zdravju ali vsaj boljšemu počutju, čeprav so morda celo škodljivi. Glavno, da je oglas plačan — kaj se oglašuje, pa ni pomembno.
Včasih smo PR ločevali na produktni in korporativni del komuniciranja. No, tudi produktni PR je izumrl oziroma se je preobrazil v produktno oglaševanje, ki je samo na pogled drugačno kot klasični oglasi.
Pri korporativnem piaru se že vsaj desetletje uveljavlja pravilo in kriterij velikosti oglaševalca: več kot podjetje vloži oglaševalskega denarja v določen medij, bolj je vsebinsko podprto.
Prijazni komunikatorji vabijo na čaj
In še en pogled na to temo. Imamo novinarje in urednike, ki ponujeno novico vzvišeno in arogantno, brez pravih odgovorov in odrezavo ovrednotijo kot nevredno objave.
Takšnemu ravnanju lahko sledimo do točke, ko se človeku stolček urednika ali mesto novinarja ne izmakne. Prej so le komajda ali sploh ne odgovarjali na ponujeno komunikacijo, potem pa se znajo preleviti v prijazne komunikatorje in celo vabijo na pogovor ob čaju.
Evolucijski razvoj medijskega sveta in novinarskega poklica je samo zrcalo družbenih sprememb.
In seveda, pri tem je nujno dodati disclaimer. Niso vsi novinarji takšni in tudi čisto vsi mediji ne ravnajo povsem tako, kot opisujem. Na vsak način pa so to vse bolj zaznani trendi. Še vedno imamo vrsto odličnih ljudi v novinarstvu, ki imajo nenehno vključen kreativni radar, kaj je mogoče narediti iz informacije in je ne zavračajo samo zato, ker jim osebno ne sede. So pa redkejša in nedvomno izumirajoča vrsta.
Zakaj? Zato!
Ali gre razvoj slovenskega novinarstva in medijev v pravo smer ali ne, naj analizirajo za to poklicani strokovnjaki. Še najbolj pa bo pravilnost ali nepravilnost te poti pokazal trg.
A do takrat bo za nas nevedne bralce, poslušalce in gledalce pomembno, da znamo vključiti filter in razumeti, zakaj je neka novica prišla na naslovnico, druga pa ni bila deležna niti omembe. Ker je nekaterim dovoljeno reči “zato”. Brez razlage.
Za nakup različnih medijev zapravim okoli 20€ tedensko. Veliko za nič. Malo za dobre novinarje.
Opomba: Avtorica objavlja tekste s Fokuspokusa ob ponedeljkih na svojem blogu Kaka — Kako komuniciramo?.