Projekt Plaža 2020

Verjamem, da imam potencial suhice, le da je nekje globoko skrit.

Imam obdobja, ko blazním z zdravim življenjskim stilom in telovadbo. Cele dneve kuham lečo, pečem cvetačo in si na skrivaj v usta stlačim kakšen kreker. Tako dobi okusni trihodni meni vse potrebne komponente: nekaj brezveznega, nekaj malo bolj brezvzeznega in potem še nekaj hrustljavo brezveznega.

Po službi oddivjam do prvega rondoja, od tam naprej pa po cestah okupirane Ljubljane stojim v koloni in divje preklinjam, ker zamujam na trening. Če sem se že zbrcala, da grem, potem res ne bi rada zamudila.

Dva hudička

“Tisto skipanje za ogrevanje bi lahko preskočila,” se na mojih ramenih bockata dva hudička. Lenuhasti se ležerno naslanja na moj vrat in si z zobotrebcem trebi zobe, medtem ko bajsi na drugem ramenu s švic bandom okrog rogov in v dokolenkah do zalitih kolen dela raztezne vaje.

Uživač mu hinavsko prigovarja:

“Briga te. Pojdi na gin tonic in ostrige k Magdi. A ni škoda dneva?”

Drugi bajsi je čisto rdeč v fris in na skrivaj spušča ognjene prdce L-karnitina.

Jaz pa med njima divje stiskam volan in se trudim, da ne bi stopila na gas in pred sabo zmlela nadutežev v fensi avtih, ki mi ne dovolijo, da bi se vključila na obvoznico.

Ko pridem na vadbo, je najhujše že mimo. Luštno mi je, ker lahko odmislim vse. Ko je hudo, pomislim na tiste rdeče kopalke v velikosti za podhranjeno najstnico, ki jih bom kupila pred poletjem.

Naslednji dan spet stojim v koloni in preklinjam, ker se mi mudi na jogo. Naslednji dan v isti koloni, le da tokrat rikverc, ker se mi mudi na meditacijo. V petek sem tako prekleto utrujena.

Mini bicepsi

S frendi se že sto let nisem slišala. Letos niti ne gremo skupaj na dopust čez prvomajske praznike. Včasih smo se cel teden svaljkali ob bazenu in ob sončnem zahodu plesali ob žvrgolečem žaru.

Letos pa se nismo mogli uskladiti. Bi šli kolesarit po Istri? Kajtat na Kanarce? Na treking po Škotski?

V resnici se mi nikamor ne da. Tako sem utrujena od prekletega zdravega življenja, da mi od lajfa ni ostalo praktično nič. Ves čas se mi mudi. Zvečer crknjena padem dol.

Kdaj bom uživala v sadovih tega pehanja za zdravim duhom v zdravem telesu? Uživala v vseh teh krvavo prisluženih mini bicepsih, s katerimi bi veliko lažje odpirala steklenice ledeno mrzle penine. Če bi le imela … – čas.

Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen v četrtek, 12. aprila 2018, na avtoričini spletni strani Moj B®log pod istim naslovom. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorico.