Povejte, železničarji: Kdaj se boste znebili primitivnih dvoličnežev?

Ribarija na Slovenskih železnicah je razkrila, kako lahko v naši nacionalni sindikalni selekciji pridejo na površje primitivni, arogantni, agresivni dvoličneži, ki cela desetletja vladajo več tisoč sodelavcem in manipulirajo z vsemi, ki jim pridejo na pot. Povsem verjetno je, da s pritiski in razkazovanjem mišic vodstvu podjetja onemogočajo izvajanje strategije in ukrepov, če jim ti niso povšeči.

Naj mi zaposleni na Slovenskih železnicah oprostijo že vnaprej. Proti nikomur nimam nič osebno. V tem poslovnem gigantu bežno poznam samo dve, tri osebe. Zato ta prispevek ni uperjen proti SŽ. Uperjen je proti njihovim dejanjem. Pravzaprav proti dejanjem, ki jih niso opravili, proti njihovi pasivnosti in aktivni nezavzetosti, da bi svoje zastopnike v organih soupravljanja in delavskega zastopanja preprosto odstranili in odpoklicali, ne pa ponovno izvolili. Ker jim niso v pomoč, še manj pa v ponos.

Kakšno igro igrajo sindikalisti

Čudi me, da zaposleni v vseh teh letih niso spregledali, kakšno osebno igro igrajo in pletejo vodilni sindikalisti. Čudi me, da zaposleni niso spoznali, da je ugled podjetja razen od odličnih storitev odvisen tudi od ključnih ljudi. Da javnost Slovenske železnice še danes v glavnem dojema kot kadrovski poden. Pa ne toliko zaradi starih vlakov in zamud, temveč zaradi njihovih ključnih predstavnikov.

SŽ gotovo niso takšne. Samo napačnim ljudem so dopustili, da oblikujejo njihovo podobo. Zahvaljujoč sodobni tehnologiji in človeku, ki je posnetek pogovora med sindikalistoma pogumno spravil v medije, se je treba zahvaliti, da smo končno spoznali pravi obraz vodilnih v notranjem delavskem gibanju Železnic.

Ni izgovorov, da so bile besede vzete iz konteksta in da je šlo v resnici za nekaj popolnoma drugega. Niti ne pijejo vode očitki, da je nekdo pogovor snemal brez vednosti omenjenih sindikalistov. Ob morebitni tožbi bi sodišče posnetek kot dokazno gradivo sicer izločilo. Toda bolj pomembno je, da so dolgoletni novinarski namigi o dogajanju na SŽ končno dobili potrditev. Zdaj vemo, da to ni bil fake news, temveč kruta, primitivna, nasilna oblika mobinga med zaposlenimi, ki so ga vodili Berdajs & Co. To je bila sindikalna politika SŽ.

Delavska oblast

Kolegu, ki je cincal med dvema sindikatoma in čigar glas bi bil očitno jeziček na tehtnici delavske moči, je v prispevku, ki smo ga slišali, Berdajs večkrat povedal, da ga bo “sf… kot psa” in o tem obvestil njegovo okolico. “Vse bom naredil, da te f… ven iz službe,” mu je grozil. Človeka si je drznil celo vprašati, “ali ima p… ali k…”.

In to še ni vse! Medijem je sprva v celoti zanikal, da je izrekel kakršnekoli grožnje. Torej tudi laže.

Berdajsu so dolga leta delavske oblasti stopila v glavo, zato se obnaša, kot da je na SŽ vse njegovo. Pa ne pozabiti, da so Slovenske železnice sicer v državni lasti. Da je vse, s čimer upravljajo, naša skupna last. Da smo morali davkoplačevalci v preteklosti večkrat pokrivati njihovo izgubo. Nazadnje leta 2015 kar 110 milijonov evrov. Denar je šel tudi za plače neotesancev, kakršen je sindikalist Berdajs.

Ni nam pomoči

V večernem pogovoru na Planet TV je sedel ves resen. Deloval je rahlo skrušeno, z očali je izgledal celo umnejši. Ker je navajen kamer in medijskega sveta, je deloval umirjeno. Druga oseba, drug človek. Dvoličnež.

Toda vsebinsko je bil neprepričljiv. Na vprašanje o odstopu, se je skliceval na to, da ima med zaposlenimi vso podporo. Ali je kaj resnice v tej izjavi, bo pokazala odločitev delavskih organov v naslednjih dneh.

Če ostane na svoji poziciji, nam ni več pomoči. Takšna odločitev je sporočilo vsem nam, da je dovoljeno psovati, groziti, pritiskati na kogarkoli, če ne deluje v tvojo korist.

Kaj je prav?

Berdajs pa tudi ni edini, ki bi si zaslužil hitro in odločno razrešitev. Pred kratkim se je v Planici neprimerno obnašal okajeni in v napačno smer razposajeni član poslovodstva DRI. Dobil je samo opomin pred odpovedjo.

Neodločnost odločanja tistih, ki smo jih izvolili, da odločajo v našem imenu, nas ubija na vseh ravneh. To cincanje in mencanje, ki ohranja status quo, nas dela neznačajske. Nezmožnost prevzemanja odgovornosti medli slovenski značaj. Je končno prišel čas, da bomo zmogli ob takšnih zavržnih dejanjih ravnati odločno in vsem poslati jasno sporočilo, da to niso pravila naše igre?

Železničarji, nam boste vi sporočili, kaj je prav?

Opomba: Avtorica objavlja tekste s Fokuspokusa ob ponedeljkih na svojem blogu Kaka — Kako komuniciramo?.