Paloma Pahor st. proti proruskemu Pahorju ml.

Danes bom malo moraliziral.

Nimam nič proti, da je naš vrli predsednik na Instagramu. Ne vidimo vsak dan in v vsakem drugem feedu predsednikov držav na Instagramu. Zakaj pa ne bi ravno slovenski izkoristil priložnosti — in svojih mnogih, premnogih talentov — in za narodov blagor užival status “kralja Instagrama” z okrog 54.800 followerji?

Toda če odobravajoče in hvaležno sprejemamo njegovo udejstovanje na tem foto družbenem omrežju, to seveda še ne pomeni, da nimamo ali ne smemo imeti dobronamernih pripomb v zvezi z ekspadami.

Pomoraliziral bom skratka o zadnjih treh objavah (oz. treh od zadnjih petih). Dotikajo pa se Eve Pirnat, plesalke z Downovim sindromom, radijskega voditelja Denisa Avdića in Luke Pahorja Pečarja, predsednikovega lastnega sina.

Sindrom solze

Prejšnji teden je predsednik pripravil v palači sprejem ob svetovnem dnevu Downovega sindroma.

Lepo od njega, da posveča pozornost osebam z Downovim sindromom in jim — in njihovim staršem in skrbnikom in organizacijam, ki se trudijo za njihovo enakopravno vključevanje v družbo — izraža podporo. Magari na Instagramu, če tako nanese.

Ampak vseeno. Pod fotografijo plešočega dekleta z Downovim sindromom je Pahor napisal:

“Ko je Eva Pirnat prvič zaplesala v Kristalni dvorani Predsedniške palače, sem si na skrivaj obrisal solzo ob slovensko zastavo.”

Ta je močna. Obrisal si je solzo ob slovensko zastavo?!

Da ne omenjam fancy hashtagov #emotions #dance #danceisherlife — in sebi na ljubo seveda še #pahor #president #presidentpahor in #slovenia!

Če je Pahor s tem poskušal doseči srce parajoč učinek, mu je treba povedati, da si ni izbral prave priložnosti.

Obrisati si solzo ob državno zastavo je načeloma posrečena sintagma, ki bi jo bilo vredno uporabiti ob kaki drugi priložnosti. A nikakor ne ob tej, saj je vanjo vgrajena neizogibna ironičnost, ki izvira iz pomenske in vrednostne diskrepance med zastavo in robčkom.

In ta ironija seveda ne paše h konkretnemu primeru. Ker vzbuja sume, kot da je predsednik poskušal dati vedeti, da v resnici ni bil iskreno ganjen nad nastopom Eve Pirnat.

Pa še nekaj. Mnogi pravijo, da umetnice ne bi smele iz državne zastave izrezovati lukenj in skoznjo moliti svoje nosečniške trebuhe. Sam sicer ne mislim, da je v tem kaj nespoštljivega. Nespoštljivo se mi zdi kvečjemu to, da si predsednik himself v zastavo otre solzo! Četudi samo reče, da si jo (je). Ker predsednik.

Avdić Pahorja ali obratno?

Drugi primer — in drugačen kaliber — je Avdić.

Zgodba, razložena vzvratno, gre takole: Pahor je to sredo na Instiću objavil naslednjo bizarnost:

“Baje Avdić javno izsiljuje, da bi ga [sic!] sledil na [I]nstagramu. Mogoče. Temu tipu sem na tekmi v Predsedniški palači poslal žogo v gol med nogama. Še Birsa in Matavž se mu smejita.”

Če se je komu ljubilo raziskati, kaj pomeni, da Avdić “javno izsiljuje”, je ugotovil, da je Pahor nasedel spikerjevi provokaciji. Radio 1 je namreč najprej objavil to neumnost (pod očitno naknadnim naslovom PAHOR VRNIL UDAREC: Je začel na Instagramu slediti Avdiću?):

“Denis Avdić je pregledoval Instagram in ugotovil, da mu KRALJ Instagrama, eden in edini Borut Pahor[,] ne sledi nazaj. Še več, ugotovil je celo, da ima predsednik skoraj 55 tisoč sledilcev, on pa sledi samo 48-im ljudem, večinoma športnikom in znanim Slovencem.”

“TAKO SE JE ZGODBA ZAČELA, mi sedaj nestrpno čakamo RAZPLET.” 

“Pahor je nekaj po 18. uri nato na svojem Instagram profilu objavil TOLE [glej zgoraj, op. Fp]. Spremljaj nas in ne zamudi dogajanja.”

Resda je bil Pahor ciničen do ubogega Avdića, vendar je njegovo ravnanje navadno čudaštvo! Da se mu ne zdi zamalo spuščati v debato z radijsko postajo in s tem zastavljati svoje ime, funkcijo in čast za to, da si komercialno orientirani ljudje — ki pišejo tekste v verzalkah! —, nabirajo klike in followerje!

Ivan Sergejevič Turgenjev: Fotri in tamali

In zdaj še sin. Tako imenovani “tamau”.
Luka Pečar Pahor je videti simpatičen in nadobuden mladenič, ki je očitno kar dobro preživel to srečo v nesreči, da je odraščal kot sin top slovenskega politika. Celo do te mere, da si — čeprav študent mednarodnih odnosov na očetovi bivši fakulteti in čeprav član podmladka očetove bivše stranke — drzne javno izraziti svoje ločeno mnenje.

Tako je Luka v sredo na Twitterju objavil naslednje v zvezi z izgonom/neizgonom ruskih diplomatov:

“Nemudni [sic!] izgon ruskih diplomatov bi bila neutememeljena poteza, ki bi nakazovala na brezglavo zunanjo politiko do vprašanja, ki sedaj zadeva le dve suvereni entiteti. Zgodnja vpletenost mednaro[d]ne skupnosti lahko le [sic!] slednje [sic!] po nepotrebnem zaostri. […]” —

… in retvital prvega od treh Židanovih/SD-jevih postov oz. izjavo v zvezi s tem (1, 2, 3).

“Foter” je na to na Instagramu odgovoril:

“Tamau je včeraj neki javno kritiziral mojo zunanjo politiko. Dobro, ima pravico. Ampak, ko greva v soboto v kino[,] si bo kokice sam kupil.”

Mnenje o zunanji politiki ni zunanja politika

• Prvič, Luka Pahor ni kritiziral zunanje politike Boruta Pahorja, ampak je samo izrazil drugačno stališče od njegovega. Kritika je nekaj drugega in je oz. bi bila v resnici direktna polemika.
• Drugič, stališče Boruta Pahorja, da bi Slovenija morala biti solidarna z Veliko Britanijo v vohunsko-struparski diplomatski krizi, ni njegova zunanja politika, temveč samo zunanjepolitično mnenje. To je razlika.
• Tretjič, ko je Pahorju ml. javno rekel “tamau”, ga je Pahor st. omalovažujoče zreduciral na nivo državljana, ki pač ima pravico, da razmišlja po svoje. Tega si sin ne zasluži, ker ni katerikoli državljan. Kri ni voda.
• Četrtič, hudomušna napoved bagatelne kazni, ki bo potomca doletela za njegovo disidentstvo, je devalvacija zapleta: odvračanje pozornosti od “zunanje politike” nasploh in od sinovega ločenega mnenja in preusmerjanje pozornosti nase kot na strogega, a prizanesljivega očeta.

In nenazadnje, omenjati nekoga na Instagramu, ne da bi ga potagal, je čudno. Še posebej lastnega otroka.

Saj ne, da bi Luka Pečar Pahor nujno rabil še več sledilcev — ki jih ima že zdaj čez 6.600 —, ampak to so vseeno osnovne manire.

No, če gre za osebne zadeve, pa se v to seveda ne bom vtikal.