Zakaj že se povezujeta Kangler in Primc?

Kangler in Primc na prvo mesto postavljata družino, obljubljata številne finančne dodatke se glasi eden od naslovov ob združevanju moči Aleša Primca, predsednika stranke Glas za otroke in družine, in Franca Kanglerja. predsednika programskega sveta Nove ljudske stranke (NLS).

Zgledi levice očitno vlečejo tudi na desnici. Pustimo ob strani dejstvo, da je nastajajoča Združena desnica spretno kopirala povezovalno gesto treh levih strank pred volitvami leta 2014, ki so se povezale v Združeno levico. Tudi ni treba, da bi nas pretirano zanimalo — tako kot ne zanima večine medijev —, da takšnih dogovorov ne sklepajo glavni strankarski veljaki, recimo predsednik in oba podpredsednika NLS, ampak predsednik programskega sveta, ki ga je odnesla mariborska ulica, sicer reden gost sodišč.

Kangler je za nameček postal tudi prvo ime Združene desnice v tandemu, ki skoraj zveni kot kakšna odvetniška pisarna: “Kangler & Primc”.

Čas je za družine

Toda osredotočimo se na program. Odkod Kanglerjevo nenadno zanimanje za probleme družin in otroke?

Na tiskovni konferenci sta oba protagonista sledila znanemu geslu “Za otroke gre”. Obljubila sta 3.000€ za vsako mlado družino ob rojstvu otroka, 3.000€ na leto za reševanje stanovanjskega problema (do materinega 29. leta starosti), 200€ univerzalnega letnega otroškega dodatka za vsakega otroka, pa še bolniško nadomestilo za stare starše in podobno.

Čas je, da dobimo vlado, ki na prvo mesto postavlja družine, je nujo po združevanju ocenil Primc. Glede na zlajnano agendo in retoriko njegove stranke je to še nekako razumljivo.

Toda kaj pokažeta programa strank z vidika socialne problematike, poudarjanja vrednote družine ali zanimanja za prihodnost naših otrok?

GOD/NLS

Rezultat je bil predvidljivo porazen. V programu GOD se beseda “otrok” — z izpeljankami vred, torej v različnih opisih strankarskih rešitev in obljub — pojavi 41-krat, beseda “družina” 27-krat, “ženska” 12-krat, “vera” pa 9-krat.

V 37. točki približno pet strani dolgega programa naletimo tudi na značilen islamofobični sovražni govor:

“Vdor arabizacije in šeriatizacije v Slovenijo in Evropo pomeni kulturno, civilizacijsko in varnostno grožnjo. Dolžni smo zavarovati civilizacijski položaj žensk in otrok v Evropi ter zagotoviti njihovo varnost.”

Pravi razlog?

Ključne vrednostne usmeritve Primčeve stranke sem poskušal najti tudi v programu Kanglerjeve (in Vogrinove) NLS.

Tudi v tem primeru je bil rezultat predvidljiv. Otroci niso omenjeni niti enkrat, družina ni omenjena niti enkrat, ženske niso omenjene niti enkrat in tudi vera ni omenjena niti enkrat.

Nekompatibilnost po tej plati ne bi mogla biti večja. Po vsem sodeč se Združena desnica ne povezuje na podlagi sorodnih programskih idej ali točk. Ne povezuje jih niti potica, emblematični označevalec, s katerim je Primc zaslovel ob svoji predsedniški kandidatki Angelci Likovič. Ne, potica je kvečjemu povezala novinarje v njeni hiši in postavila na ogled slovensko medijsko bedo.

Prvak črne kronike

Bodimo malce bolj dobrohotni. Je morda treba slediti načelu “stranka so ljudje” in zavzetost za družino in v otroke iskati v članih, ne pa v programu? Poskusimo.

Prvak črne kronike in simbol brezupnega pravosodnega sistema — vsaj v Mariboru — je bivši župan, ki se mu je ljudstvo uprlo. Splošno znano je, komu je bila namenjena Kanglerjeva skrb v njegovih zlatih časih. Novinarji so o tem večkrat muzajoče se pisali, ko so se kazenske ovadbe začele odvijati na sodišču, skupaj z njimi pa tudi predvajanje prisluhov njemu in krogu dam in gospodičen iz nabora njegovih sodelavk.

“Poleg intimnih pogovorov z najožjimi sodelavkami,” so zabeležili v Dnevniku, so v prisluhe ujeli tudi indice, ki so bili podlaga za sume storitev kaznivih dejanj. “Zaradi domnevno zelo intimne vsebine je sodišče med predvajanjem teh dokazov obravnavo zaprlo za javnost,” so zapisali v Večeru.

Ja, tudi Kanglerju je šlo za dobrobit otrok in družin. Ni sicer jasno, čigavih. Politiki se radi sklicujejo na svobodo tiska, ko gre za “resnico” političnih nasprotnikov, medtem ko to interpretirajo kot “vdor v zasebnost”, če gre za njih.

Z Združeno desnico se situacija spreminja za vse njene igralce: s tem, ko družinske in otroške zadeve razglašajo za politično agendo, jim sme javnost bolj intenzivno gledati pod prste in biti pozorna, ali res sledijo deklariranim opredelitvam. Na to opozarjajo številni profesorji novinarske etike, recimo Chris Frost v knjigi Journalism Ethics and Regulation.

Zgledni očetje

Na predstavitvi Združene desnice se je kot star obraz, ki ne želi biti nov — no, kot takšen bi se res težko prodal — pred mikrofoni predstavil tudi nekdanji župan Destrnika in poslanec Franc Pukšič. Nekaj let nazaj je izstopil iz SDS in prestopil v SLS.

Gre tudi njemu za otroke in družino? Seveda. Javnost — še posebej pa koprski župan — si ga je dobro zapomnila po epizodi s fizičnim pretepanjem odrasle hčerke. S tem je v svojih krajih še bolj učvrstil podobo zglednega očeta.

Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu In media res v soboto, 3. marca 2018, pod naslovom Združena desnica in njen “Za družino gre”. Očitno Janševo. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno s privoljenjem avtorja.