Je slovenski javni sektor prevelik in predrag? (Seveda ne.)

20.2.2018 / 06:10 Komentiraj
To seveda lansirajo interesne in lobistične organizacije kot GZS in desno usmerjene politične stranke. Poglejmo podatke.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Ob zadnjih stavkah zaposlenih v javnem sektorju, pa tudi sicer se v javnosti pojavljajo trditve, da je slovenski javni sektor prevelik in predrag. Te trditve seveda lansirajo lobistične in interesne organizacije, kakršna je recimo Gospodarska zbornica Slovenije, in desno usmerjene politične stranke.

To so ponavljale tako dolgo in vztrajno in glasno, da se je krilatica o razbohotenosti in požrešnosti javnega sektorja pri nas prijela kot dejstvo.

Pa je to res?

Prvo, kar je treba vedeti o velikosti javnega sektorja in na katero opozarjajo vse mednarodne inštitucije, ki se ukvarjajo z zbiranjem podatkov in primerjavami med državami (OECD, Svetovna banka), je to, da je velikost javnega sektorja politična odločitev. Gre za odločitev o obsegu in tipu javnih dobrin in storitev, ki jih bo zagotavljala država — in na kakšen način.

V La Grande arche (de la Défense/fraternité) — Velikem slavoloku (bratstva/na la Défense) — v Parizu, enem od velikih “Mitterrandovih” projektov, danskega arhiteksta Johanna Otta von Spreckelsena (1989), domuje več javnih institucij. — [Fotografija: Wikimedia Commons]

Preference in dostopnost

Ta odločitev je odvisna od geografskega, socialnega in kulturnega konteksta. Članica EU iz Srednje Evrope bo zagotavljala drugačen obseg in drugačne tipe javnih dobrin kot neka skandinavska država. Država iz anglosaksonskega sveta ali iz Afrike ali Azije spet drugega.

To pomeni, da absolutna velikost javnega sektorja, merjena z deležem javnih izdatkov v BDP, ne pove nič o razbohotenosti ali požrešnosti javnega sektorja. Govori samo o preferencah neke nacije, kako zagotavljati določene vrste javnih dobrin in storitev. Lahko so univerzalno dostopne, torej v celoti javno financirane, lahko pa so plačljive.

Slika 1 (zgoraj): Delež javnih izdatkov (2015, v odstotkih BDP). — Slika 2 (spodaj): Delež plač zaposlenih v državni in javni upravi glede na velikost države (v odstotkih BDP).

Zgornja slika zgoraj kaže, da imamo v Sloveniji relativno močno izraženo preferenco po univerzalni dostopnosti nekaterih temeljnih storitev, podobno tistim v najbolj razvitih državah severno od nas. Za to smo pripravljeni letno nameniti skoraj 48% BDP.

[Vse preglednice so iz dokumenta World Bank: Size of the Public Sector (ExcelPDF), op. avt.]

V Avstriji in Skandinavskih državah je ta delež še višji (med 50% in 57% BDP), medtem ko je v bolj “liberalnih” — anglosaksonskih, baltskih in azijskih državah ta preferenca po univerzalnem dostopu do (javno financiranih) temeljnih javnih dobrin in storitev bistveno manjša.

Te druge države stavijo na tržni pristop. Te dobrine in storitve plačuje vsak posameznik neposredno sam — razen v najnujnejšem obsegu —, namesto da bi jih financirala država z višjimi davki.

Druga stvar, ki determinira velikost javnega sektorja, je velikost države. Vsaka država mora zagotavljati določene temeljne državne funkcije in javne storitve — od državne in lokalne administracije in varnosti (policije, vojske) pa do temeljnih javnih storitev na področju (osnovnega in srednjega) šolstva in javnega zdravstva (zdravstveni domovi, urgence).

Vendar pa to pomeni, da bo delež zaposlenih in njihovih plač za zagotavljanje teh funkcij in storitev (zaradi zahtevanega minimalnega obsega) v manjših državah večji kot v velikih državah. To kažejo vse mednarodne statistike.

Zgornja slika spodaj kaže podatke Svetovne banke, ki kažejo inverzno korelacijo med velikostjo države in deležem za plače zaposlenih v osrednji državni adminstraciji in v celotni javni upravi (kot odstotek BDP).

Slika 3 (zgoraj): Delež plač zaposlenih v državni in javni upravi glede na razvitost države (v odstotkih BDP). — Slika 4 (spodaj): Delež zaposlenih v javni upravi v skupni zaposlenosti, države OECD (v odstotkih).

Razvitost

Tretje, kar determinira velikost javnega sektorja, je raven razvitosti države. Bolj razvite države zagotavljajo višjo kvaliteto storitev državne administracije in javne uprave. Tukaj se Slovenija nahaja nekje vmes med srednjo in visoko razvitostjo (zgornja slika zgoraj).

Razvitost seveda prinaša višje javne stroške za to raven državne administracije in javne uprave. Srednje in visoko razvite države namenjajo med 8% in 10% BDP in dobro četrtino vseh javnih izdatkov za plače zaposlenih v javni upravi, medtem ko je ta delež v nizko razvitih državah za okrog polovico nižji.

Majhnost in razvitost države sta torej blagoslov in prekletstvo obenem, saj s seboj prinašata višji obseg in kvaliteto temeljnih javnih storitev, ki pa seveda staneta.

Javna uprava in javni sektor

Poglejmo, kako se Slovenija s stroški javne uprave in javnega sektorja uvršča v bolj homogeni skupini srednje do visoko razvitih, večinoma majhnih držav OECD (pod 10 milijoni prebivalcev).

Glede na kriterij števila zaposlenih v javni upravi se Slovenija uvršča v sredino držav OECD (zgornja slika spodaj), pri čemer je ta delež s 7% za polovico nižji kot v skandinavskih državah in ne nujno višji kot v večjih državah (zgornja slika spodaj). (Francija, Velika Britanija in ZDA imajo večje deleže zaposlenih v javni upravi.)

Malenkost drugačna je slika, ki kaže deleže zaposlenih v javnem sektorju, torej predvsem v javno financiranem zdravstvu in šolstvu (spodnja slika zgoraj). Tukaj se Slovenija uvršča v zgornjo četrtino držav OECD, tik pod skandinavske države.

No, Norveška in Švedska imata tukaj za polovico več zaposlenih v javnem sektorju (po deležu) od Slovenije, medtem ko sta blizu Slovenije tudi majhna Estonija in velika Francija.

Proizvodni strošek

Kot sem povedal že na začetku, je velikost javnega sektorja prevdsem politična odločitev, ki pa jo dodatno determinirajo — poleg velikosti državne in javne uprave — še velikost in razvitost države ter v določeni meri geografska lokacija kot indikator kulturnih značilnosti neke regije.

Slika 5 (zgoraj): Delež zaposlenih v javnem sektorju v skupni zaposlenosti, OECD države (v odstotkih). — Slika 6 (spodaj): Vladni “proizvodni stroški” glede na BDP, 2015 (v odstotkih).

Ključno pri zagotavljanju javno dostopnih dobrin in storitev pa je tudi njihova stroškovna učinkovitost — torej kolikšen je “proizvodni strošek” tega paketa javno dostopnih dobrin in storitev.

Po metodologiji Svetovne banke “proizvodni strošek” javnih dobrin in storitev zajema plače zaposlenih v javni upravi, strošek porabljenega blaga in storitev, vmesno potrošnjo in socialne transferje ter amortizacijo kapitala in druge davke na “proizvodnjo”.

Po tem kriteriju je Slovenija dokaj učinkovita (zgornja slika spodaj), saj je “proizvodni strošek” javnih dobrin in storitev z 22,9% BDP pod povprečjem OECD, za tretjino nižji kot v skandinavskih državah in za 1,5% BDP nižji kot v Avstriji.

To pomeni, da je slovenski javni sektor relativno cenejši kot v bolj razvitih državah OECD, kjer morajo v ta namen namenjati bistveno večji delež BDP.

Učitelji in vzgojitelji

Zanimiva je še primerjava plač v državni in javni upravi ter javnem sektorju. Mnoge analize za Slovenijo kažejo relativno visoke normative za opravljanje storitev v vrtcih in šolstvu — recimo število otrok na vzgojitelja oz. učitelja.

Ti visoki normativi seveda za seboj potegnejo tudi višji delež zaposlenih v javnem sektorju. Podobno je s procesi v državni in javni upravi, ki se pogosto podvajajo ali pa bi jih bilo mogoče digitalizirati.

Toda ali so same plače primerljivih profilov zaposlenih v javnem sektorju v Sloveniji višje kot v drugih državah?

Tukaj sem si sposodil podatke o bruto letnih plačah učiteljev in vzgojiteljev, ki so jih zbrali novinarji Slovenskih novic pri našem Ministrstvu za šolstvo in baze podatkov SalaryExpert.com ter jih normaliziral z BDP na prebivalca.

Slika 7 (zgoraj): Bruto letna plača glede na BDP per capita, učitelji (v odstotkih). — Slika 8: Bruto letna plača glede na BDP per capita, vzgojitelji (v odstotkih).

Kako visoke so torej plače učiteljev in vzgojiteljev glede na raven razvitosti države? 

Kot vidite na zgornji sliki zgoraj, so plače slovenskih učiteljev (tako za začetnike kot najvišje) glede na našo razvitost nižje od večine primerjanih držav, celo od Madžarske in Hrvaške.

Plače slovenskih vzgojiteljev so v primerjavi z drugimi državami in ravnjo razvitosti nekoliko višje kot plače učiteljev. Glede na BDP per capita so nekoliko višje kot v Nemčiji, toda nižje kot v Avstriji in Italiji (zgornja slika spodaj).

Revizija normativov

Sama višina plač v javnem sektorju v Sloveniji — tako absolutno kot relativno — ni toliko problematična, je pa delež zaposlenih v javnem sektorju v Sloveniji relativno višji. To je v veliki meri odraz politične odločitve za visoko raven dostopnosti storitev in normativov, ki to področje urejajo, pa tudi (sub)optimiziranosti procesov v tem sektorju.

Toda te normative je postavila vlada. Torej politika. Enako je s procesi, ki bi jih vlada morala sproti optimizirati.

Če politika danes misli, da so izdatki za plače v državni in javni upravi ter v javnem sektorju previsoki, se bo morala najprej lotiti revizije normativov. Zadrževanje plač na nivoju izpred 15 let ob zviševanju normativov pač ni pravi odgovor na ta problem. Ne moreš spodbuditi dodatnega zaposlovanja in nato zaposlene držati na zamrznjenih plačah 15 let. Ne gre. Ker se zaposleni preprosto uprejo in začnejo stavkati.

Če se politika ne bo lotila revizije normativov in procesov, bo pač morala priznati, da mora za to raven obsega in kvalitete javnih dobrin in storitev — tako kot skandinavske države — zagotoviti večji delež BDP.


OpombaTekst je bil objavljen v soboto, 17. februarja 2018, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod naslovom Je slovenski javni sektor prevelik in predrag?. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE