Zakaj Cerarjeva vlada strada visoko šolstvo ter raziskave in razvoj?

24.1.2018 / 06:10 Komentiraj
Financiranje fakultet, inštitutov vsesplošna finančna katastrofa. SLO prehitevajo že nove članice EU iz Vzhodne Evrope.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Pred nekaj tedni je kolega Jadran Lenarčič, direktor Inštituta Jožef Stefan, v Sobotni prilogi predstavil alarmantne podatke o padanju javnih izdatkov za raziskave in razvoj (RR) pod to vlado — in imel je zelo prav.

Kot kaže spodnja slika, javni izdatki za RR, merjeni kot delež BDP, strmo upadajo po letih 2009–11. Od leta 2010 do 2016 se je ta delež zmanjšal za 0,17% BDP (s 0,66% na 0,49%).

Evropsko povprečje za razliko od Slovenije ostaja konstantno na ravni okrog 0,70% BDP. Najbolj hitro napreduje Avstrija, ki je delež povečala že na 0,87% in se približuje staremu “lizbonskemu” cilju 1% BDP za javna vlaganja v RR.

V pičlih štirih letih

Finančna katastrofa je vsesplošna. Če izločimo sektor visokega šolstva in javnih raziskovalnih inštitutov, lahko na spodnji sliki vidimo, da so se javna sredstva v ta namen od leta 2011 zmanjšala z 0,29% BDP na vsega 0,22%.

Evropsko povprečje ostaja na ravni 0,47% BDP. Avstrija trendno povečuje vlaganja v visokošolski sektor in je že dosegla raven 0,73% BDP oziroma 3,5-krat več od Slovenije.

Slovenskim vladam je uspelo v pičlih štirih letih že tako ali tako podhranjen delež sredstev za visokošolski sektor zmanjšati še za četrtino.

Slovenskim vladam je uspelo v pičlih štirih letih že tako ali tako podhranjen delež sredstev za visokošolski sektor zmanjšati še za četrtino.

7-krat manj kot Avstrija

Slovenska vlada za visokošolski sektor — kamor spadajo tudi raziskovalni inštituti — nameni letno samo še okrog 42€ na prebivalca. Povprečje EU je 3,5-krat višje (135€ na prebivalca), v Avstriji pa kar 7-krat višje (295€ na prebivalca).

In bi bila katastrofa še večja, Slovenija kljub višji ravni razvitosti pri javnih sredstvih za visokošolski sektor drastično zaostaja tudi za drugimi razvitejšimi novimi članicami iz Vzhodne Evrope. Recimo Estonija je leta 2016 v ta namen investirala 73€, Češka pa 57€ na prebivalca.

Od Golobiča do MMB

In komu se moramo zahvaliti za to finančno stradanje visokega šolstva in raziskovalnih inštitutov?

Spodnja slika prikazuje obseg sredstev za visoko šolstvo glede na to, kdo je bil kdaj minister, pristojen za visoko šolstvo.

Tukaj ni dilem. Daleč največ sredstev za visoko šolstvo je zagotovil Gregor Golobič (takrat Zares), ki je ta sredstva dvignil na zgodovinsko najvišjo raven (105 milijonov evrov leta 2011).

Naslednja vlada Janeza Janše je že začela z varčevalnimi ukrepi, kar se je pokazalo šele leta 2013: superminister Žiga Turk je Jerneju Pikalu, svojemu nasledniku v vladi Alenke Bratušek, ta sredstva znižal na 97 milijonov evrov.

Šele začetek

Tukaj pa se zgodba šele začne. Sedanja vlada Mira Cerarja je sredstva za visoko šolstvo še dodatno sklestila, tako da so leta 2016 znašala samo še 88 milijonov evrov.

Gre za vlado, katere predsednik je univerzitetni profesor. Prav tako je univerzitetni profesor prvi finančni minister v tej vladi Dušan Mramor. Tudi ministrica za šolstvo Maja Makovec Brenčič je univerzitetna profesorica.

Dušan Mramor je tik pred nastopom svoje funkcije dekana Ekonomske fakultete zelo glasno kritiziral varčevalno politiko Janševe vlade glede sredstev za visoko šolstvo.

Kam se bodo vrnili?

In da bo farsa še večja: čeprav je bil Gregor Golobič edini minister za visoko šolstvo, ki ni izhajal iz akademske sfere, je bil visokemu šolstvu finančno najbolj naklonjen. Ali drugače rečeno, “naši” ministri, torej kolegi iz univerze, so bili do nje bistveno bolj mačehovski kot tisti, ki je izhajal iz politike oz. gospodarstva.

Ob tem se zastavljajo mnoga vprašanja.

Kaj ima vlada SMC proti visokemu šolstvu? Zakaj ga želi izstradati? Komu se Cerar in profesorska druščina želi maščevati? Kam se bodo vrnili, če bodo vse požgali in uničili?


Sledi nadaljevanje o tem, kako lahko naslednja vlada vlaganja v RR — in znotraj tega sredstva za visoko šolstvo in raziskovalne inštitute — dvigne na evropsko raven.


OpombaTekst je bil objavljen v torek, 23. januarja 2018, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod naslovom Zakaj želi ta vlada izstradati visoko šolstvo?. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE