Banana je banana, lahko pa je tudi jabolko. Odvisno od pogleda.
Začela je skupina mladeničev iz Makedonije, ki si je z ustvarjanjem “news” portalov hitro pridobila neverjetno število bralcev. Bralcev, za katere nihče ni vedel, da obstajajo in da bodo v tako radi prebirali izmišljene novice. Postali so popularni. Termin fake news/lažne novice se je tako razširil, da ga je Collinsov slovar izbral za besedo leta 2016.
Od takrat pa oznako uporablja vsak po svoje. Fake news se je spremenil v termin, ki označuje pristranske medije in tiste, ki pišejo drugače, kot pričakujejo njihovi bralci.
Predsednik Trump že lep čas uporablja oznako fake news za praktično vse mainstream medije, ki pišejo na način, ki njemu ni všeč, ali o temah, za katere je prepričan, da niso vredne objave. Termin fake news zadnje mesece uporabljajo predvsem politiki za označevanje njim nenaklonjenim medijem.
Nek burmanski politik je pred kratkim rekel, da v Burmi ne obstaja nič, kar bi se imenovalo “Rohingya” — trditev, da to ljudstvo obstaja, pa označil za lažno novico.
Kako pa to razumejo politiki?
Zaradi vsega tega vedno več novinarjev in medijskih strokovnjakov poziva — recimo Daniel Funke v tekstu Should we stop saying “fake news”? —, da besede sploh ne bi več uporabljali, saj se uporablja v preveč različne namene in da nima prave vsebine.
Vsak jo lahko razume po svoje. Nekdo jo razume kot pisanje Delovih novinarjev, nekdo drug kot pisanje novinarjev Nove24TV. Za Trumpa je to CNN.
Skratka, izraz se zadnje čase uporablja predvsem v zvezi s tistimi mediji, ki so določenim politikom nenaklonjeni. Ne gre več za to, ali je novica resnična ali ne, temveč za to, kako ocenjuje in interpretira neko novico določen politik.
Jabolka in banane
Še vedno pa nekateri uporabljajo izraz fake news za tiste novice, ki enostavno niso resnične. Še posebej tisti, ki se ukvarjajo z ugotavljanjem resničnosti določenih navedb — fact checkerji —, pravijo, da je še vedno čas, da izraz lažne novice napolnimo s pravo vsebino.
Nekatere organzacije so tudi izkoristile debate okoli uporabe izraza lažne novice za dobre marketinške akcije. CNN-ov oglas z banano in jabolkom je krasen zgled.
Funke na koncu tudi poziva vse, da ne izgubljajo časa s prizadevanji za brisanje besede iz slovarja, ker je beseda tukaj in bo obstala. Sam je v nobenem primeru ne uporabljam več, ker ni prav nobene garancije, da jo bo moj sogovornik razumel na enak način kot jaz.
Če jo hočejo uporabljati politiki, pa tudi prav. Oni tako ali tako hočejo komunicirati samo s tistimi, ki jo razumejo tako kot oni. Sovražniki New York Timesa jo bodo razumeli na en način, bralci New York Timesa pa na drug način.
Družbena samozavest
Živimo v času spreminjanja in preoblikovanja družbenih vrednot. Kar je za nekatere lažna novica, je za druge resnica. Kar je za nekatere sovražni govor, je za druge svoboda govora.
Večina držav EU poskuša ugotoviti, kako iz spleta pregnati tako imenovane ilegalne vsebine. Ta izraz označuje teroristično propagando ali uporabo ksenofobnega in rasističnega diskurza, ki razpihuje sovraštvo ali celo kliče k nasilju.
V Nemčiji so že obsodili prve tviteraše: komičarko Sophie Passman, ki se je norčevala iz skrajnih desničarjev in njihovega strahu, da bodo migranti uničili nemško kulturo, in članico skrajne desničarske stranke Alternativa za Nemčijo (AfD), ki je policiji napisala, da so se z novoletno čestitko tudi v arabskem jeziku “priklonili barbarskim in posiljevalskim hordam muslimanskih moških”.
Državne institucije torej ponekod aktivno posegajo v dogajanje. Boleč in naporen, a prepotreben posel, ki zahteva precej družbene samozavesti.