Fake news ne obstaja (1.): informacije, dezinformacije, misinformacije

16.1.2018 / 06:10 Komentiraj
Levi, desni shorthand za medijsko kritiko brez argumentacije. Rečeš: “Fake!” — in že dotični nima kaj ali noče nič reči.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Mislim, da bi moral še jaz sam napisati knjigo o fake news. Ker je moj pogled na to malo širši in ostrejši od tega, kar govorijo moji kolegi na to temo. Zlasti v Sloveniji.

Če ne gre za fake news v ožjem smislu ruskih hekerjev, ki so se domnevno medlali v ameriške volitve (in poskušali tudi v francoske), je problem poljuben. V Sloveniji je označevanje medijskih vsebin za fake news arbitrarno in relativistično. Ne gre dobesedno za neresnične novice, konkretno dezinformacije, temveč kvečjemu za misinformacije. Za nekaj, kar nam v političnem smislu ni všeč (milo rečeno) in kar se nam v moralnem smislu zdi neprimerno ali nevzdržno.

Fake news je postal shorthand za medijsko kritiko, ki ne rabi argumentacije in onemogoča odgovor in obrambo. Zavpiješ: “Fake!” — in že tisti, na katerega to leti, nima kaj reči ali noče nič reči. Ker se mu zdi bodisi zamalo, pod častjo — ali pa je že obupal.

Ignoriranje in prezir — in bojkot

Ignoriranje in prezir sta najboljša obramba. Zato je torej treba povedati, da je fake news lahko karkoli — ali pa nehajmo uporabljati ta pójem.

Gremo po vrsti. Četrtkov razsvetljenski event o fake news na FDV (Proti kulturi laži) bom sam pri sebi bojkotiral. Ne maram debat z običajnimi osumljenci. Ni pa mi všeč, po drugi strani, da se desničarski mediji norčujejo iz takih prireditev, češ, kje so vendar našli te modele, aja, seveda, saj jih vsak dan objavljajo. Ker po drugi strani pa tudi desničarji sami prirejajo podobne debate in na njih vabijo druge, svoje modele.

Štejem si v čast, da nimam dostopa ne do levih mainstream ne do desnih alt-right okroglih miz. Domnevam, da sem za ene in druge preveč anarhističen ali vsaj neprimeren. Vsi se najraje pogovarjajo s podobno, pardon: enako mislečimi.

Whatever

Fake news je oznaka za karkoli, kar se nam zdi v medijih narobe.

Fake news je nekaj, kar se nam bodisi ne zdi verjetno ali s čimer se ne strinjamo. Fake news je nekaj, kar se nam zdi pretirano, tendenciozno, potvorjeno, izkrivljeno. Ne nujno izmišljeno. Ali vsaj ne namenoma — mislim, namenoma izmišljeno.

Fake news je, če je zanič, neprebavljivo, nepomembno, brez veze, za lase privlečeno. Če je res takšno ali četudi se nam samo zdi. Kriterij, da je nek news fake, ni izrecni namen avtorja ali posrednika medijskih vsebin — ne samo novic, lahko tudi mnenja —, da bi to plasiral kot nekaj dobesedno lažnega, izmišljenega, da bi nekoga zavedel.

Fake news v Sloveniji nima nobene zveze z definicijo laži. Ultimativni motiv slovenskih medijev — celo pri najbolj gnilih in bedastih novicah — sta vedno resnica in pravica. Temno razsvetljenstvo. Nekaj, kar je treba vedeti.

Glavna motivacija medijskega pogona je moralna indignacija nad nečim, kar je dejansko ali domnevno sicer res ali vsaj deloma, vendar je mogoče razumeti tako ali drugače. Fake news je lahko tudi vsak butast in zavajajoč naslov, naslov limanica, ki je namenjen pritegovanju bralcev oz. uporabnikov, kot to prakticirajo tabloidi.

Ošpice

Poglejmo za primer Petra Jančiča. Ta bi kot avtor knjige “Fake news” — Lažnive novice moral biti avtoriteta za to temo. Včeraj je objavil tekst pod naslovom Nalezljivo: Ošpice prinašajo tujci in prebežniki.

Peter Jančič se hitro uči. Po vseh teh letih sicer še vedno ne zna pisati, se je pa očitno naučil dajati udarne naslove, odkar je na svojem.

Slovenska mainstream teorija fake news bi na to porekla, da gre za tipičen primer fake news, ker gre za demagoško posplošujočo zlorabo informacije o dejanski razširjenosti bolezni in pogostnosti nosilcev njenih kužnih klic — z namenom, da bi v informirani skupnosti zanetila ali povečala skrb za javno zdravje in zasejala še malo več odpora do migrantov.

Njihovi argumenti seveda držijo. Toda držijo tudi Jančičevi. Novica je prasica. Takšna pa še posebej.

Ali pa recimo ponarodeli nekdanji izdelki Jančičeve nemesis Dejana Karbe. Vprašanji, ali ima Franc Rode nezakonskega sina ali ne in ali je denar iz Patrie šel na račun SDS ali ne, ni bilo vprašanje resnice in laži ali novinarjeve in medijeve intence. Ne eno ne drugo ni bil fake news — četudi nič od tega ni bilo res.


Nadaljevanje jutri.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE