Politično kraljestvo za eno zastonj pivo

Omizje starih prijateljev, ki včasih hodimo na pivo, se že nekaj časa dogovarja, da si bomo izmislili družabno igro. Politično družabno igro. Morda jo bomo poimenovali politična poker loterija (PPL). Podrobnosti pravil moramo še doreči, okvirno pa bodo približno takšna:

Vsak od nas bo napovedal rezultat za vsako obstoječo politično stranko, ki bo kandidirala na letošnjih držanozborskih volitvah. Zmagal bo tisti, ki bo najbolj točno napovedal dejanske volilne rezultate. Točnost napovedi pa bomo merili tako, da bomo pri vsakem udeležencu sešteli odstopanja njegovih napovedi (navzgor in navzdol) pri vseh strankah od njihovega končnega rezultata.

Zmagal bo skratka tisti, ki bo po svojih vedeževalskih in politično-analitičnih sposobnostih dosegel najnižji rezultat. Tisti, ki se bo najbolj zmotil, pa bo moral částiti rundo celemu omizju.

Načeloma načelni odpadniki

Dogovoriti se moramo samo še za deadline, po katerem svojih napovedi ne bomo več smeli korigirati. Sicer pa jaz kot mojster za tabele v Numbersih oz. Excelu že volontiram kot sistemski administrator naše interne volilne komisije.

Na mojem seznamu volilnih napovedi bo Združena levica Telejanka Veberkoma in Francija Žnidaršiča iz Demokratične stranke dela — in še nekega iks-ipsilona, za katerega še nihče ni slišal — dobila minimalen procent. Še nižjega kot Levica.

Vsi ti levičarji, združeni ali ne, so po mojem samo muha enodnevnica, ki je slučajno preživela štiri leta. Brez dolgoročnega potenciala. Vebrov izstop iz SD se zdi načeloma načelen, vendar je po svoje tudi kapitalna neumnost. Kot odpadnik nima prav nobenih šans, da bi dosegel omembe vreden volilni rezultat.

Noben politični odpadnik, ki se pretvarja (ali morda celo res je), da je načeloma načelen, nima na slovenski politični sceni prav nobenih šans. Začeti na novo je brezupno. Ustanoviti novo stranko in začeti na novo je znak popolnega pomanjkanja sposobnosti političnega predvidevanja, občutka za realnost, razumevanja razmišljanja volilcev ali banalno rečeno političnega marketinga in pozicioniranja.

Vsi bi nekaj radi, vsi so pametni in vsi se delajo dobronamerne, nihče pa ne bi izstopil iz začaranega kroga družbenopolitične sprejemljivosti. In to ne velja samo za Vebra, temveč tudi za druge renegate — pardon: nepovezane poslance —, kakršna sta recimo Andrej Čuš in Bojan Dobovšek. Če nisi ravno Jani Möderndorfer in se znaš na hitro in brez pomislekov oportunistično preokobaliti v pravo stranko, si oplel.

To je po eni strani slabo, po eni pa dobro. Ker med odpadniki ali newcomerji bi se morda našlo 10% takih, ki bi si zaslužili, da jim uspe. Pri 90% pa je ta skoraj zanesljiva in vnaprejšnja obsojenost na propad oz. odplaknjevanje v bistvu varovalka pred še dodatno degradacijo politike.

Politična pomota

Še vedno sem tudi prepričan, da je Marjan Šarec politična pomota. Če bo Šarec res ustanovil stranko, mu napovedujem bridko razočaranje. Pa ne samo zato, da bi sam dobil zadoščenje, da sem dober politični prognostik.

Uspeh na državnozborskih volitvah ni odvisen od istih silnic kot uspeh na predsedniških. Na teh se je Šarec seveda kar dobro odrezal za enega outsiderja in newcomerja — da ne rečem za brezveznika —, toda iz tega bi bilo preuranjeno sklepati, da se bo podobno dobro izkazal tudi s stranko na parlamentarnih volitvah.

Ker si ne delam nobenih utvar o razsvetljenosti slovenskega volilnega telesa, sicer dopuščam možnost, da se bo Šarec s svojo stranko le nekako zrinil v DZ in se morda celo prikoritil v kakšno koalicijo. Ne bo pa to tak rezultat, kot mu ga zdaj napovedujejo.

Moje in ne samo moje politične preference ali antipatije do nekoga seveda ne bi smele vplivati na volilne napovedi. Med željami in prepričanji (kar je samo druga beseda za navijaštvo) in med tem, kar se na koncu zgodi — še tem bolj, če ne gre za našo voljo in lastna prizadevanja —, je vedno velika razlika.

Ker pa hočem in nameravam zmagati v politični poker loteriji našega omizja, bom poskušal biti čim bolj realističen in uravnotežen. Ker pri vsem skupaj mi ne gre za veliko več kot za tisto zastonj pivo.

Opomba: Kolumna je bila prvotno objavljena v tiskani izdaji Večera v nedeljo in na spletni strani Večera v nedeljo, 14. januarja 2018, pod naslovom Politika kot družabna igrica. Verzija na Fokuspokusu je editirana.