SDS se je splačalo vzeti ta kredit
Včerajšnje Večerovo razkritje posojila, ki ga je najela SDS, in posledična polemika v slovenskem medijskem in političnem balončku, je zelo zabavna in intrigantna zadeva.
Pa ne samo zato, ker si je stranka izposodila 450.000€ od neke mutivode iz jebenog Prijedora, temveč tudi zato, ker je znesek posojila morda — odvisno od interpretacije — protizakonit.
Politična veselica pa se je včeraj šele začela in je po mojem ne bo konec do volitev in še čez. SDS se je zgodil nov veliki pok, na katerem bo kot žrtev Murgel, Foruma 21, opankarskih novinarjev, krivosodja in levih fašistov ponosno jezdila v sunset bolj pravičnega sveta po njeni meri. Lahkoda tudi do zmage na letošnjih volitvah. Pa tudi če ostanejo v opoziciji, bodo moralni zmagovalci, ker se jim je zgodila načrtovana in orkestrirana krivica.
Ampak guess what? Mogoče pa se jim je res?
10-kratnik ali 120-kratnik
Zakon o političnih strankah (ZPolS) — 5. odstavek 22. člena — se glasi takole: “Višina posojila posamične fizične osebe ne sme presegati desetkratnika povprečne bruto mesečne plače letno.”
Na slovenskem Twitterju se je včeraj razvnela intenzivna in še kar kulturna debata o tem, ali je dovoljeni znesek, ki si ga sme stranka izposoditi od fizične osebe, 10-kratnik povprečne bruto mesečne plače (torej 10 × 1.621,46€ = 16.214,60€) ali 10-kratnik povprečne bruto mesečne plače v enem letu (torej 10 × 12 × 1.621,46€ = 194.575,20€).
SDS se je s posojilodajalko dogovorila za izplačilo kredita v treh nakazilih po 150.000€: prva rata je že bila izplačana konec lanskega leta, druga bo ta mesec, zadnja pa januarja prihodnje leto.
To je v medijih vzbudilo domneve, da se je SDS dogovorila za deljeno izplačilo zato, da ne bi presegla dovoljenega letnega posojila fizične osebe — seveda po interpretaciji, da je limit 10-kratnik povprečne bruto mesečne plače v enem letu (torej 120-kratnik).
Janša je pozneje tudi potrdil, da je po trditvah njihovih pravnikov “ta znesek skladen z zakonom, ki ureja področje posojil za politične stranke”.
Funkcionalna nepismenost
Debata, ki sem se je enkrat za spremembo tudi sam udeležil, se je skratka fokusirala na to, ali gre za 10- ali 120-kratnik povprečne plače.
En tabor je trdil, da zakonska formulacija “[10-]kratnik povprečne bruto mesečne plače letno” lahko pomeni 10-kratnik 12 mesečnih plač, drugi tabor pa, da lahko pomeni 10-kratnik (in nič več) v časovnem obdobju enega leta (od enega posojilodajalca).
Če velja prva varianta, je SDS ravnala zakonito, ker si je izposodila manj kot 194.575,20€. Če velja druga, pa je ravnala protizakonito, ker si je izposodila več kot 16.214,60€.
Sam sem se postavil na stališče, da je inkriminirani stavek v zakonu nejasen.
Vedno se moram zelo potruditi, da razvozlam pravniško latovščino — vseh žanrov, od zakonov do navadnih dopisov —, pogosto pa jo kot obsesivno-kompulzivno pismen pisec in bralec tudi narobe razumem.
Moj guilty pleasure je, da so pravniki vseh baž funkcionalno nepismeni. Ker jaz že nisem in znam brati. Nepismeni so tožilci, sodniki, odvetniki, profesorji. Pravniki v javnem in zasebnem sektorju. Predpogoj, da si nek blazen pravnik, ni diploma s Harvard Law Schoola ali pravosodni izpit, ampak da si funkcionalno nepismen.
Lex brez logosa
In če smo že (spet) pri Janši, naj samo spomnim na znamenito sodbo v primeru Patria. Moje mnenje, zabeleženo v kolumni Lex brez logosa je lapsus ali Janša go home na Požareportu pred tremi leti in pol, je bilo predvsem jezikovno ali je iz jezika vsaj izhajalo.
Takrat sem zapisal to epohalno modrost, o kateri bi lahko na Pravni fakulteti predavali pri rimskem pravu: “Če nekdo ne zna razumljivo napisati tega, kar hoče povedati, se šteje, da se moti – amen.”
Če je zakonodajalec hotel posojilo, ki ga stranka sme najeti v enem letu, omejiti na 10-kratnik plače, bi moral napisati takole: “Višina posojila posamezne fizične osebe v enem letu ne sme preseči desetkratnika povprečne bruto mesečne plače.” Pika. Brez “letno”, ker to samo bega — “v enem letu” pa že prej. Da je jasno, na kaj se nanaša časovni okvir.
In nenazadnje, iz zakona bi na zakonodajalčevem mestu črtal tudi naslednji stavek: “Dana posojila se ne štejejo za financiranje strank po tem zakonu.”
What?! Kaj to pomeni? Mi lahko prosim to kdo prevede? Oprostite, mene to spominja na tisto znamenito apokrifno tablo na angleškem podeželju z napisom: “Prosimo, ne mečite kamnov v ta znak. Hvala.”
Uf, nisem si mislil, da bom kdaj lektoriral zakone. Pa sem res slovnični fašist!
V bistvu provokacija
Anyway, eden od politikov propadle stranke Zares, kot bi se izrazil moj nekdanji urednik, je pozneje v tej debati povedal, da stranke — in to z SDS vred — že 20 let razumejo 5. odstavek 22. člena ZPolS v tem smislu, da gre za 10-kratnik povprečne bruto plače in pika.
Mogoče pa se je Janša zdaj odločil, da bo zakonodajalčevo funkcionalno nepismenost razumel drugače. Ker zakaj pa ne. Če bi Računsko sodišče obtožilo SDS kršitve 22. člena ZPolS, bi se jim s kakšnim izjemoma pismenim (ali vsaj bistrim) odvetnikom — in s pomočjo sodnega izvedenca in sodnega tolmača za slovenščino — morda celo uspelo ekskulpirati. In kdo pravi, da se ne bi našel tudi kak sodnik, ki bi formulacijo “mesečna plača letno” razumel bolj po moje.
Ampak bolj verjetno je, da Janša spet provocira in kalkulira. Kot smo včeraj prebrali, znaša globa za kršitev pravil financiranja političnih strank 4.200€ do 21.000€. To je za pravno osebo kalibra SDS malo — še posebej, če si pametno porazdeliš trikrat po 150 jurjev v 13 mesecih in prilivov ne razfrčkaš takoj.
Še bolj pa je ta globa drobiž, če pomislimo, da si je SDS s tem kreditom in odzivi nanj že zdaj kupila toliko pozornosti, ki je ne bi dobila niti za veliko več kot 21.000€. Če jih dejansko obtožijo kršitve zakona — ali celo ugotovijo, da gre pri tej transakciji za pranje denarja —, je lahko dobi še tem več.
Sicer gre za neprimerljivo nižje zneske, ampak to lahko postane nova Patria. Zato se jim je v vsakem primeru splačalo vzeti ta kredit.