You are what you’re paid for? Ne več. Ne nujno.

25.12.2017 / 06:10 Komentiraj
Radi imamo napredek. Ker smo obsedeni od ideje napredka. Ker smo nepoboljšljivi optimisti. Ker hočemo v korak s časom.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Nič nimam proti Uberju in nikoli nisem imel. Prej nasprotno. Po eni strani sem včasih — roko na srce: samo tu in tam, še zdaleč ne vedno — razočaran nad delovanjem tradicionalnih taksi služb, po drugi pa si kot uporabnik prevozov in nepremišljen navdušenec za vse, kar je novo, tudi za tako imenovano delitveno ali gig ekonomijo, ne morem kaj, da ne bi vsaj načeloma podpiral tistih, ki bolj delajo v moj prid in imajo pri tem dobre ideje.

No, ta teden je Evropsko sodišče v Luksemburgu v primeru pritožbe barcelonskega združenja poklicnih taksistov proti Uberju — zaradi zavajajočega poslovnega ravnanja in nepoštene konkurence — razsodilo, da so Uberjeve storitve storitve prevoza in ne storitve informacijskih tehnologij, kot je veljalo doslej.

Vprašanje za milijon (za telebane)

Sodba je obveljala kot prelomna in lahko ima za Uber usodne posledice. Če njihovo direktno, brezdispečersko povezovanje potnika in voznika, ki je lahko kdorkoli in karkoli — pod edinim pogojem, da sodeluje z Uberjem kot njihov registriran voznik (in da je z avtom na cesti in prost, seveda) — deklariramo kot taksi službo, potem bodo za njih pač morala veljati ista pravila kot za vse druge in bodo izgubili svoje konkurenčne prednosti.

Fancy gor ali dol, ta svet je v bistvu nor. Kam je zabredla dobra, stara, zdrava analogna pamet, da mora sodišče ugotavljati in razsojati o tako telebansko evidentnem vprašanju, ali je plačan prevoz osebe ali oseb z najetim avtom in šoferjem od točke A do točke B storitev prevoza — in ne storitev informacijske tehnologije, ker jo pač slučajno naročamo s pomočjo aplikacije na telefonu!?

Srajca in kravata

Nazaj v Slovenijo. K ministru za javno upravo Koprivnikarju — ki je šel v Silicijevo dolino nadobudno, a očitno zaman podpisat pismo o sodelovanju z Uberjem, ki ga v Sloveniji že dolgo pričakujemo.

Pri nepomembnih, nebistvenih zadevah smo ljudje radi kapriciozni. Tako smo recimo v Ljubljani pred nekaj meseci navdušeno pozdravili novo taksi službo Cammeo, ki se od že prej obstoječih razlikuje po tem, da so taksisti obvezno oblečeni v belo srajco in kravato in suknjič (taksistke pa v bele bluze).

Super. Nimam nič proti uniformam. Jaz bi jih predpisal tudi otrokom v šolah, da se ne bi preveč afnali.  No, Cammeo se od drugih razlikuje tudi po tem, da so vsi avti v njihovem voznem parku iste znamke (Dacia) in da so taksisti redno zaposleni. Cene so približno iste kot pri drugih taksi službah, čakalne dobe pa dosedanjih izkušnjah nekoliko krajše. Očitno imajo več avtov oz. delujočih voznikov na cestah.

Ideja napredka

Hočem povedati, da smo potrošniki zadovoljni že s takimi malenkostmi, kakršne so šoferjeva srajca in kravata ter prihranjenih nekaj minut in nekaj centov. Zato pozdravljamo prihod vsake nove, četudi klasične taksi službe — kot se znamo veseliti vsake nove politične stranke ali bog ne daj celo medija —, ker se nam zdi to napredek. Ker smo ne toliko nezadovoljni kot predvsem obsedeni od ideje napredka. Ker smo nepoboljšljivi optimisti. Ker moramo v korak s časom. Ker hočemo živeti v utvari, da nam gre vedno bolje. Da so stvari vedno bolj urejene. Da se recimo vozimo po mestu s tako imenovanim javnim prevozom — če je to še vedno to: morda poljavni ali polprivatni — še ceneje in hitreje in udobneje.

Ekonomska razmerja in družbene vloge

Uberjev poslovni model je odlična pogruntavščina, ki pa se seveda ne sklada z obstoječimi ekonomskimi razmerji. Ali še natančneje: delitvena ekonomija se ne sklada z obstoječimi družbenimi vlogami, ki jih kot posamezniki prevzemamo in ki jih definirajo naši ekonomski viri preživetja. Zadnjih nekaj stoletij in še več smo tem socialnim vlogam rekli poklic. Si to, kar delaš. You are what you’re paid for. Zdravnik, učitelj, mehanik, natakar, umetnik.

V prihodnosti pa bo verjetno to postalo bolj fluidno. Nekateri poklici, ki jih bodo posamezniki opravljali ekskluzivno in pod določenimi pogoji, ker zahtevajo specifično znanje in veščine, bodo ostali, nekateri pa ne. Poklic taksista zagotovo ne bo med njimi. Tako da zaradi mene Uber lahko pride čim prej v Slovenijo.


Opomba: Kolumna je bila prvotno objavljena v tiskani izdaji Večera v nedeljo in na spletni strani Večera v nedeljo, 24. decembra 2017, pod naslovom Kaj ste pa vi po poklicu? Ne vem. Verzija na Fokuspokusu je editirana.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE