Potičevanje pri Angelci: Politika je tako prisrčna zadeva, kajneda?
Človek bi se kar stopil od ganotja, da se še najdejo tako prijazni ljudje kot Angelca Likovič, ki vsaj post festum povabijo svoje politične tekmece, da ne rečem nasprotnike na potico ter čajček ali kuhančka! In da se najdejo tudi ljudje kot preostalih pet kandidatk in kandidatov na letošnjih predsedniških volitvah — minus “zaradi drugih obveznosti zadržani” MMB, SLK in Popovič —, ki se odzovejo vabilu in prinesejo simbolična božična darilca!
Prizori pri Angelci Likovič doma so bili tako osladni, da se jim kamere niso mogle izogniti. Še bolj kot za gostiteljico in povabljence je to bil namreč praznik tabloidnega novinarstva. (Seveda: tudi predstavniki sedme file, ki so dogodek pokrivali, so gostoljubno dobili svoj kos in lonček.)
Stilistična diagnostika
Na TV Slovenija so prispevek o potici pri Angelci v petkovem Dnevniku napovedali z besedami, da je svoje nekdanje protikandidate povabila na svojo “pregovorno” in “znamenito” potico.
Stilistična diagnostika nam pove, da je voditelj s tema dvema hiperbolama sicer nepomemben dogodek poskušal samo napihniti. Ker razen tega, da je ga. Likovič že med kampanjo napovedala, da bo svoje protikandidate povabila na potico, ta — njena, namreč — ni prav v ničemer niti pregovorna niti znamenita.
V oddaji 24ur na Pop TV so poročali podobno, le da so temo praktično združili z novico o začetku postopka za zaščito potice na evropski ravni.
Ker pa je nivo pričakovanja na komercialnih televizijah drugačen kot na nacionalki, se prispevek tudi ni zdel tako čuden. Moja edina pripomba je, da potica ni nekaj, s čimer bi se človek “mastil” — kot je rekel avtor —, in da je tipično, da so v naslovu Angelca Likovič spet spekla potico: na pokušinji [sic!] njene sladice tudi Pahor in Šarec omenili samo dva še vedno aktualna povabljenca.
Roka roko prezira
Zadevo si bomo zapomnili še po nečem: da se Andrej Šiško ni hotel rokovati z Borutom Pahorjem.
Toda ali se je Pahor sploh hotel rokovati s Šiškom in the first place?
Zadevo si je treba ogledati zelo od blizu.
Pahor je prišel pozneje in se je ob prihodu rokoval z vsemi naenkrat. Na prvi pogled se je hotel tudi s Šiškom. Predsednik mu je ponudil roko, Viola pa kot da ni nič. Rekel je samo: “Midva veva, kak je na stvari.”
Pahor je umaknil iztegnjeno roko in odsekano, četudi s PR nasmehom rekel: “Dobro. Srečno.”
Šiško je nadaljeval: “Pa tudi, zakaj vam ne dam roko, ne.”
Pahor je zdaj že gospodovalno odrezavo ponovil: “Dobro!”
Toda če pozorno pogledamo posnetek, opazimo, da niti Pahor sam na začetku ni bil prepričan, ali naj dá roko tudi Šišku. Potem ko se je rokoval — najprej (z leve proti desni) z Angelco Likovič in Romano Tomc, kar ni posneto, potem pa še na posnetku z Ljudmilo Novak in Marjanom Šarcem, je Pahor iztegnjeno roko spustil ob telesu, čeprav bi se lahko serijsko rokoval naprej še s Šiškom.
V tem trenutku je Pahor Šišku samo pokimal, rekel: “Lep pozdrav!” in že pogledal nekam mimo njega, potem pa si kot da premislil in vseeno iztegnil roko. Nakar je sledil ta njun besedni ping-pong, ki sem ga prej citiral.
Res ni dobro, da je vedno kamera tam, kjer so politiki.
Mednarodni dan potice
Piko na i pa je postavil isti večer še Bobovnik v Odmevih (31:31–32:01) z duhovičenjem, češ, Angelčina potica ni bila prava, kot bo po predpisih zaščitena, ker je bila (med drugim) tudi makova in spečena v hlebcu namesto v okroglem modelu.
Verjetno se še spomnite, da sta za silno svetovno promocijo potice — ali vsaj potizze — letos 24. maja poskrbela sam papež Frančišek in Melania Trump. Takrat sem predlagal, da bi ta dan razglasili za mednarodni dan potice.
Popravljam predlog: ker je to vendarle predvsem naš, slovenski praznik, naj bo ta dan kar 15. december. V spomin na “pregovorno” in “znamenito” potičevanje pri Angelci.
