Komu pomaga in čému koristi Svet RTV Slovenija?

11.12.2017 / 06:10 Komentiraj
Če uredniki sami ne vedo, kako se dela kvaliteten in korekten program, potem jim noben Programski svet ne more pomagati.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Mandatno-volilna komisija Državnega zbora je na četrtkovi (40.) seji predlagala poslancem pet (od šestih prijavljenih) kandidatov političnih strank in osem (od 33 prijavljenih) kandidatov civilne družbe za Programski svet RTV Slovenija.

Da ne bo preveč suspenza, naj samo povem, da (samo)predlagani Bojan Požar seveda ni šel skozi, pa tudi Peter Jančič ne — ki je o glasovanju MVK (za razliko od drugih medijev) tudi sam poročal. O predlaganih svetnikih bo visoki zbor glasoval na prihodnji seji.

A kakorkoli že, pravici je bilo po zadoščeno: med strankarskimi kandidati je MVK izločila kandidata NSi — in tako bo SDS (verjetno) končno dobila svojega svetnika. (Igorja Prodnika, če se ga še spomnite.) Ker ga zdaj že tri leta nima, pa bi ga kot druga najmočnejša stranka v DZ (četudi opozicijska) kao morala imeti.

Ker za to gre, veste. Programski svet ne obstaja zato, da bi imeli čim boljšo javno radiotelevizijo, ampak zato, da se ne bi komu godila krivica.

Kdo bo koga (predlagal)

Za osvežitev spomina naj na hitro razložim, kako je Programski svet po Zakonu o RTV Slovenija sestavljen in kdo člane sploh predlaga in o njih glasuje.

  • Da se ne bi godila krivica narodnostnim manjšinam, sta člana PS po en Madžar in en Italijan.
  • Da se ne bi godila krivica znanstvenikom in umetnikom, enega člana imenuje SAZU.
  • Da se ne bi godila krivica verskim skupnostim, imenuje dva člana predsednik osebno.
  • Da se ne bi godila krivica tistim, ki so na RTV Slovenija v službi, zaposleni sami izvolijo tri člane Sveta.

In ne samo to! Pri tem se ne sme goditi krivica konkretno politično-informativnim in kulturno-umetniškim novinarjem ter tehnikom. Tako je predpisano v zakonu. Lahko pa se godi recimo računovodkinjam in snažilkam.

  • Da se jim ne bi godila krivica, so poskrbeli tudi politiki. Pet članov Sveta imenuje Državni zbor na predlog političnih strank.

Pri tem mora “v največji možni meri” upoštevati zastopanost strank v DZ. Kar zna biti krivično, ker zakon ne določa, da mora prvih pet najbolj zastopanih strank imeti po enega člana ali pa si lahko prva stranka na račun ene od manjših privošči kar dva. Tako kot zadnja tri leta SMC na račun SDS.

  • In da se ne bi godila krivica tudi vsem drugim, DZ imenuje še 16 članov na predlog gledalcev in poslušalcev, univerz, fakultet, društev, zvez društev — zlasti s področja umetnosti, kulture, znanosti, novinarstva — in drugih organizacij civilne družbe.

Totalna komedija

Sodeč po tem bi smeli domnevati, da imamo najbolj pravičen zakon o javnem RTV servisu daleč naokoli, ki ne samo garantira, da se ne bo nikomur godila krivica, ampak tudi zagotavlja javnosti najboljšo radiotelevizijo na svetu.

Dokler si seveda ne pogledamo konkretnih imen kandidatov in ugotovimo, da je to politično kandidiranje in kadriranje totalna komedija.

Tako je recimo profesor politologije ter nekdanji poslanec in minister SD Igor Lukšič, civilno podpisan kot “gledalec in poslušalec”, predlagal za člana Sveta (kot predstavnika civilne družbe) Marcela Buha, tretjerazrednega scenarista in režiserja, ki se domnevno spozna na televizijo. [Post festum: v četrtek ni šel skozi; op. MC]

Tako je recimo Barbara Drnač, prav tako podpisana kot “gledalka in poslušalka”, predlagala svojega partnerja, sicer novinarja in urednika Bojana Požarja, ki se domnevno spozna na televizijo, ker vodi obskurno debatno oddajo na majhni konkurenčni televiziji, in se na Twitterju važi, kakšni kompetentni in gledani frajerji so VV Faktor v primerjavi z Odmevi.

In tako je recimo NSi (kot strankarskega kandidata) predlagala profesorja biologije, ker je pač njihov član in ker se kot nedeljski avtor glasbe in besedil za popevke (za katerega še nihče ni slišal) domnevno spozna na radio.

Se opravičujem vsem ostalim kandidatom — predlaganim in nepredlaganim — in že obstoječim članom Sveta. Nisem jim hotel narediti krivice s tem, da jih nisem izrecno omenil.

Famoznih 12,75€

Kako je sestavljen Programski svet RTV Slovenija, je popolnoma vseeno. Gledalci in poslušalci in uporabniki spletnega portala ne bi dobili za famoznih 12,75€ na mesec prav nič boljšega od tega, kar dobimo zdaj, če bi bili v Svetu sami eksperti za medije in za dobro vago še genialni in učinkoviti.

Saj ne rečem, da niso dobronamerni, ampak to nikomur ne pomaga in ničemur ne koristi.

Kvaliteta programov RTV Slovenija ni odvisna od domnevne pravice, ki se godi strankam in civilni družbi, ki delegirajo v Svet svoje ljudi, ampak od novinarjev in urednikov — zlasti teh drugih —, ki so tam v službi in ki so za to edini poklicani, kompetentni in odgovorni.

Ker če uredniki sami ne vedo, kako se dela kvaliteten in korekten program, potem jim noben Svet ne more pomagati.


Opomba: Kolumna je bila prvotno objavljena v tiskani izdaji Večera v nedeljo in na spletni strani Večera v nedeljo, 28. maja 2017, pod istim naslovom. Verzija na Fokuspokusu je editirana.


Dopolnitev, popravek in opravičilo: Ta kolumna je bila pred ponatisom na Fokuspokusu tudi updatana z rezultati glasovanja MVK in s popravki nenatančnih navedb o glasovanju in imenovanju — za kar se avtor bralcem prvotne verzije v Večeru in uredništvu Večera opravičuje.  

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE