Regulatorji soglašajo s koncentracijo. Pa so jo sposobni tudi nadzirati?

8.12.2017 / 06:10 Komentiraj
Ni problem Unitedov/Telemachov prevzem Pro Plusa. Problem sta AVK, AKOS in medijska, TK zakonodaja za učinkovit nadzor.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Napovedani prevzem medijske družbe Pro Plus s strani luksemburške družbe Slovenia Broadband (SBB) predstavlja enega največjih poslov na področju telekomunikacij in medijev doslej v Sloveniji. Pa ne gre samo za prevzem medijske družbe. Nova skupina bi namreč povezala operaterje telekomunikacijskih storitev in več izdajateljev TV programov ter elektronskih medijev.

Vertikalne povezave v medijih načeloma niso problematične. Vpliv na pluralnost in raznovrstnost medijev je razumljivo manjši kot pri horizontalnih koncentracijah.

Ne smemo pa podcenjevati vpliva političnih in gospodarskih centrov moči na medije in njihovo neodvisnost. Zato je ključno vprašanje, ali so slovenski regulatorji — ki so že zdaj pogosto v podrejeni vlogi — sposobni nadzirati močne skupine.

EU regulatorji imajo vedno manj zadržkov

Evropski varuhi konkurence so v zadnjih letih vedno bolj tolerantni pri presojanju prevzemov in združitev v medijskem svetu. Dovoljujejo jih zaradi večje učinkovitosti in niso pretirano strogi glede zavez do skupin, ki pri povezovanju nastajajo. S tem so po vsej Evropi sprožili val prevzemov in združitev. Evropska komisija je doslej obravnavala več sto različnih koncentracij na tem področju. 

Sedanji val prevzemov in združitev sledi večletnemu premoru po streznitvi sredi prejšnjega desetletja. Val navdušenja nad prevzemi in združitvami na področju telekomunikacij in medijev v 90. letih v ZDA se je namreč klavrno končal. Koncentracije so se v večini primerov izkazale za neuspešne ali so celo razpadle — recimo AOL in Time Warner, AT&T in Vivendi, CBS in Viacom.

Neuspešnim koncentracijam so botrovali različni dejavniki, deloma tudi omejitve tamkajšnjega sektorskega regulatorja FCC, ki koncentraciji medijev ni bil naklonjen.  

Interes za povezovanje na področju telekomunikacij in medijev se v zadnjem času ponovno povečuje. Najbolj aktualen je prevzem družbe Time Warner s strani telekomunikacijskega giganta AT&T. Dodatni zagon lastniškemu povezovanju in prepletanju predstavljajo konec novembra sproščena pravila FCC o lokalni medijski prisotnosti.

V Kanadi je bila regulacija ves čas naklonjena povezovanju med operaterji in mediji. Tamkajšnji trg je zato močno vertikalno povezan. Vse največje komercialne TV skupine so v lasti telekomunikacijskih operaterjev (kabelske ali IP televizije) ali operaterjev prizemnega omrežja. Največjih pet skupin ustvari kar tri četrtine vseh prihodkov celotnega medijskega sektorja.

Samo Slovenija in Hrvaška ne

Koncentracija medijev lahko ogrozi pluralnost in raznovrstnost medijev, njihovo neodvisnost in zmanjša izbiro potrošnikov. Regulatorji temu pri presojanju koncentracij ne posvečajo (dovolj) pozornosti. Članice EU sicer omejujejo koncentracije z medijsko zakonodajo, a ne zelo restriktivno. Štiri med njimi jih sploh ne omejujejo. Horizontalne, najbolj kritične koncentracije omejuje dobra polovica držav članic, precej manj pogosto pa omejujejo diagonalne koncentracije (navzkrižno lastništvo v medijih) — in še manj regionalne. 

Najmanj držav omejuje vertikalne koncentracije. O vertikalnih govorimo takrat, ko gre za povezavo izdajatelja programskih vsebin in operaterja, ki “prenaša in oddaja radiodifuzne programe po prizemeljskih omrežjih, ali prek satelitov, prek kabelsko distribucijskih ali kabelsko komunikacijskih sistemov, ali na kakšen drug način, in tako tehnično omogoča izdajateljem medijev razširjanje programskih vsebin do zainteresirane javnosti”.

V EU samo pet držav omejuje vertikalno povezovanje operaterjev in izdajateljev TV oziroma radijskih programov. To kaže, da take povezave manj ogrožajo pluralnost in raznovrstnost medijev. Tri države poznajo samo omejitve, Slovenija in Hrvaška pa operaterjem izrecno prepovedujeta hkratno izdajanje radijskega ali televizijskega programa in razširjanje programskih ali oglaševalskih vsebin.

V državah članicah, kjer vertikalne koncentracije niso prepovedane, je trg bolj koncentriran. Tak primer je Francija, kjer so vsi vodilni telekomunikacijski operaterji, ki distribuirajo televizijske programe, lastniško prisotni v medijskem sektorju. Podobne koncentracije poznajo tudi v manjših članicah, kakršni sta Belgija in Nizozemska.

Slovenski trg je močno koncentriran

Slovenski trg izdajateljev TV programov je močno koncentriran tako horizontalno kot vertikalno. Do horizontalne koncentracije je prišlo leta 2000, kot sta se lastniško povezala komercialna TV programa Pop TV in Kanal A. Takrat je varuh konkurence — danes Javna agencija RS za varstvo konkurence (AVK) — ugotovil, da je koncentracija skladna s pravili konkurence in jo dovolil brez posebnih zadržkov ali zavez.

Med postopkom je sicer prejel opozorilo Ministrstva za kulturo, ki se je nanašalo na zakonske določbe, ki so omejevale deleže posameznih oseb v javnih medijih (39. člen Zakona o javnih glasilih). Namen teh določb sicer ni varstvo konkurence, a jih je AVK kljub vsemu preveril in ugotovil, da so bile izpolnjene.

Trg je tudi vertikalno precej močno povezan. Kljub načelni zakonski prepovedi vertikalnega povezovanja imamo dve izjemi. Prva je RTV Slovenija, ki je hkrati izdajatelj radijskih in televizijskih programov ter operater prizemnega omrežja. Druga izjema pa je Telekom Slovenije, ki je od leta 2012 prek družbe TSmedia, ki je v njegovi 100-% lasti, večinski lastnik družbe Antenna TV SL. Ta je izdajateljica štirih medijev: Planeta TV, Planeta TV 2, Planeta Plus in Planeta 24.

Pri prevzemu Pro Plusa pa se je zapletlo. Zakon o medijih (ZMed) prepoveduje lastniške povezave med operaterji in izdajatelji TV programov. Mnenja so deljena glede tega, ali prepoveduje tudi povezovanje v primeru povezanih oseb, ko ne gre za neposredno lastniško povezavo. Te dileme so pojasnjene v prispevku Unitedov prevzem Pro Plusa v SLO brez boja, na HR pa prepoved koncentracije, pri čemer je treba izpostaviti, da je ZMed napisan tako, da je mogoče določbe o zaščiti pluralnosti in raznovrstnosti medijev zlahka zaobiti.

Pri medijskem nasprotovanju prevzemu Pro Plusa je bilo žal malo strokovno utemeljenih argumentov. Morda zato, ker so pri vertikalnih povezavah negativni učinki prevzema na medijski strani manj izraziti. Bulo pa je nekaj zavajanja glede varnostnih tveganj, ki pa sploh niso del medijske zakonodaje in jih Ministrstvo za kulturo pri svojih odločitvah v upravnih postopkih ne more upoštevati.

AKOS in AVK kot tveganje

Problem medijske koncentracije je vpliv političnih in gospodarskih centrov moči na medije in njihovo neodvisnost. V slovenskih tiskanih medijih so te povezave izrazito močne, vendar niso deležne širše medijske ali politične pozornosti. Povsem drugače je pri televiziji, ki ostaja medij z največjim dosegom in vplivom. 

Pri prevzemu Pro Plusa gre za povezovanje dveh že zdaj močnih akterjev. Dolgoročno lahko pričakujemo nadaljno krepitev njune moči v nastajajočem regionalnem telekomunikacijsko-medijskem konglomeratu.

Ključno vprašanje z vidika medijske zakonodaje je: ali sta regulatorja, AVK in Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS (AKOS), sposobna nadzirati in regulirati skupino, ki brezkompromisno širi svoj vpliv na področju telekomunikacij in medijev v regiji?

Odgovor je negativen. Niti medijska niti telekomunikacijska zakonodaja ne omogoča uspešnega in učinkovitega nadzora operaterjev in medijev. Zatika se že pri (ne)preglednosti trga, nadaljuje pa z regulatornimi ukrepi, ki jih AKOS piše bolj po meri največjih podjetij na trgu kot pa po meri njihove konkurence — kaj šele potrošnikov. Neučinkovita pa je tudi AVK kot varuh konkurence.


OpombaTekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu Competitive Analysis & Foresight: Policy, Regulation and Strategy in Network Industries, Media and Technology v petek, 1. decembra 2017, pod istim naslovom. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno s privoljenjem avtorja.

[Fotografija: Marko Crnkovič]

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE