Nedeljsko delo: Politika se požvižga na dogovor med trgovci in sindikati

3.12.2017 / 06:10 Komentiraj
V Sloveniji imamo hiperregulacijo samo zato, da lahko politika dokazuje svojo moč — ne pa zato, da bi urejala neurejeno.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Vedno se mi je zdelo, da bi država (torej politika) morala biti srečna in zadovoljna, če se dve družbeni skupini — recimo sindikati in delodajalci — znata v okviru zakonodaje sami pogovoriti o odprtih temah, poiskati rešitev, si seči v roke in podpisati sporazum.

S takšnimi rešitvami ima politika najmanj dela. Ni se ji treba izpostavljati, njen ugled ni ogrožen, osredotoča se lahko na bolj pereče teme in na tiste, pri katerih dogovarjanje ne teče tako gladko. Tako lahko mirno promovira demokratičnost svoje politke.

Tudi sicer se mi zdi sposobnost takšnega dogovarjanja človeško zrela, profesionalno odgovorna in komunikacijsko odlična.  Ampak pri nas seveda ni tako.

Vlada nima kaj pametnejšega početi?

Kot zdaj kaže, država poskuša poseči v že dosežene, podpisane in javnosti predstavljene dogovore glede nedeljskega dela med trgovci, združenimi v trgovinski zbornici, in sindikati. Segli so si v roke, zanje je dogovor veljaven. Eni in drugi so uradno sporočili, da sporazum zadovoljuje obe strani, tako delodajalce kot delojemalce.

Urne postavke za nedeljsko deljo zaposlenih so se dvignile, mesečne nedeljske obveznosti zmanjšale, delovnih nedelj bo tudi čez leto manj, nekateri prazniki bodo res prazniki, varovane skupine so zaščitene. Trgovci pa zaradi centrov, zaprtih ob nedeljah in praznikih, tudi ne bi smeli utrpeti pretiranega padca prihodkov.

Toda zna se zgoditi, da se bo politika — namesto, da bi potrepljala obe strani po rami in podprla njihov dogovor (in si morda prilastila še kakšno zaslugo za to) — postavila nad ta dogovor. Kot da ne bi imela nič pametnejšega početi.

Strel v koleno

Parlament namreč namerava z zakonom regulirati pravkar sklenjeni dogovor med trgovci in sindikati. Poslanec, ki je začel gonjo proti svobodnim podjetniškim odločitvam, bo sesul dogovor — če mu bo uspelo —, ki zdaj velja za več kot 15.000 zaposlenih v trgovski panogi.

Če prav razumemo ministra Počivalška, bo Vlada očitno sledila Čuševi pobudi. Tako bo zakonodajna veja oblasti z novim zakonom trgovcem in sindikatom sporočila, da se požvižga na njihov dogovor in uveljavlja nova, svoja pravila.

V želji po pridobivanju poceni predvolilnih točk in hkratni popolni nezmožnosti presojanja dejanskega utripa življenja običajnih ljudi v Sloveniji, se bo politika, če ji manever uspe, sama ustrelila v koleno.

Kaj v resnici mislimo

Trdno verjamem, da si zaposleni, ki se jih nedeljsko delo tiče, želijo bolje zaslužiti in so za to pripravljeni tudi več delati. Tudi sama doma velikokrat prižgem računalnik in opravljam svoje službeno delo, ker hočem dobro in učinkovito delati. Lahko si predstavljate, koliko je še takšnih!

Prav tako trdno verjamem, da bi anonimne ankete o zadovoljstvu z odprtimi trgovinami pokazale drugačne rezultate, kot pa jih prikazujejo medijske anktete naših televizij. Seveda je seksi in fancy pred kamero rahlo vzvišeno povedati, da ob nedeljah ne hodimo v trgovske centre, ker je življenje lepše v naravi. Na televiziji izrečena trditev, da si ob nedeljah raje kot nakupovanje privoščimo srečen in idiličen družinski vikend, je v primerjavi z vsemi negativnimi sporočili, ki smo jih deležni, pravi balzam za dušo.

Toda ljudje v resnici velikokrat govorimo tisto, kar mislimo, da bi drugi radi slišali. Tega, kar v resnici mislimo sami, si pogosto ne upamo povedati.

Radi pa imamo tudi svobodno izbiro. Nič hudega, če nam to nedeljo ni treba skočiti v trgovino. A pomembno je, da imamo to možnost, če se izkaže, da bi morali.

Izjemna rast

Državo smo preregulirali do konca. Vsi skupaj — z državo na čelu in tudi z nami vred — smo ujetniki pravil, zakonov, novel, teh in onih podzakonskih aktov. Celo pravniki temu le komajda sledijo.

Birokracija, urejanje in preverjanje vsega, kar je mogoče preverjati, upočasnjuje odločanje, izvedbo, rešitve. Vse to nas utesnjuje, omejuje. Občutek imamo, da je v naši demokraciji vedno več zapovedanega in vedno manj svobodne izbire.

Čakamo samo še to, da nam zapovejo, kdaj lahko splakujemo svoje WC kotličke. Da ne bo pretirane porabe vode istočasno, ker pač vsi hodimo zjutraj na stranišče. Če bodo Cerklje na Gorenjskem na vrsti šele popoldan, smo v riti. Na WC se bomo morali voziti v Ljubljano, ki bo kot prestolnica gotovo imela zeleno luč za splakovanje kotličkov že zjutraj.

Tudi zato nam še vedno ne gre tako, kot bi nam lahko šlo. Ker imamo tudi rekordno gospodarsko rast.

Toda realnost te rasti so tudi zgodbe, kot ta iz Zavoda Pod strehco. V njegovem okviru deluje ljudska kuhinja na Zaloški v Ljubljani. Lani ob tem času so imeli okrog 850 registriranih upravičencev za tople obroke, po letu dni pa bi jih imeli 1500, če bi lahko sprejemali nove prošnje. Pa saj toliko ljudi niti ne bi mogli nahraniti. Res izjemna rast!

Zdi se, da imamo v Sloveniji regulacijo samo zato, da lahko politika kaže svojo moč. Ne pa zato, da bi urejala in izboljševala neurejeno.


Opomba: Avtorica objavlja tekste s Fokuspokusa ob ponedeljkih na svojem blogu Kaka — Kako komuniciramo?.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE