Ameriška ideja diši po socializmu slovenskega tipa
Matt Bruenig je v četrtek v New York Timesu predstavil idejo, kako zmanjšati neenakost v ZDA. Ideja je zelo preprosta in sploh ne bi bila presenetljiva, če ne bi predlagal tako rekoč slovenskega koncepta državnega holdinga.
Bruenigova ideja je, da ameriška vlada ustanovi sklad, ki bi kupoval delnice ameriških podjetij, pri čemer bi vsak državljan dobil po eno (neprenosljivo) delnico in bil vsako leto upravičen do univerzalne temeljne dividende (UTD). Sklad bi postopoma postal največji lastniški sklad v državi in bi lahko vsakemu državljanu izplačeval letne dividende do 8.000$.
Edina težava je, kako skladu zagotoviti sredstva za nakup delnic. ZDA niso tako bogate z naravnimi viri kot zvezna država Aljaska in Norveška, zato je treba zagotoviti druga sredstva.
Prvi način, ki diši po Sloveniji, je, da bi ameriška država v sklad vložila obstoječe državno premoženje — zemljišča, stavbe, deli infrastrukture itd. —, dodatna sredstva pa bi pridobila z davki na nepremičnine, finančne transakcije, izplačane dividende in z novo vrsto davka na dobiček.
Socializacija donosov
Pri tem zadnjem bi morala podjetja vsako leto obvezno izdati nove obveznice in jih nameniti v ta sklad, enako tudi v primeru pomembnih sprememb (prva izdaja delnic, nakupi, prevzemi).
Druga ideja je še bolj radikalna, vendar ne zahteva dodatnih davkov. Samo FED bi moral spremeniti svojo politiko izdajanja novega primarnega denarja. Danes ga izdaja tako, da odkupuje državne vrednostne papirje in korporativne obveznice, v bodoče pa bi namesto obveznic odkupoval delnice podjetij.
Čeprav diši po socializmu — ali celo po socializmu slovenskega tipa! —, je Bruenigova ideja dobra. Pomeni socializacijo donosov, ki so jih danes deležni samo lastniki kapitala. Hkrati je odgovor na izzive tehnološke revolucije, ki po zaslugi avtomatizacije in robotizacije ukinja delovna mesta.
Z lastništvom v podjetjih bi s participacijo pri njihovih dobičkih država v imenu državljanov kompenzirala izpad dohodkov zaradi izgubljenih delovnih mest in izgubljenih socialnih prispevkov in dohodnin. Država bi del teh donosov lahko namenila ne samo za UTD, temveč tudi za socialne programe in pokojnine.
Uporabno tudi za Demografski sklad
No, ključna lepota in distinkcija tega ameriškega državnega sklada v primerjavi s slovensko verzijo — od KAD in SOD pa do Modre zavarovalnice ter AUKN in SDH — je v tem, da bi imel sklad tako majhne deleže v posameznih podjetjih, da bi bil portfeljski vlagatelj. Tako ne bi mogel zaiti v “slovenske skušnjave” glede aktivnega upravljanja in političnega kadrovanja v nadzorne svete in uprave.
Hkrati pa je Bruenigova ideja uporabna tudi za Slovenijo in za polnjenje našega Demografskega sklada. Tudi pri nas bi lahko z drobno davčno spremembo zahtevali, da bi vsa slovenska podjetja vsako leto morala izdati nekaj delnic — recimo v obsegu 0,1% kapitala — v korist Demografskega sklada, d.o.o.-ji pa bi ustrezno povečevali lastniški delež sklada.
Tako bi sklad participiral pri dobičkih slovenskih podjetij in pozneje skrbel za čim blažji demografski prehod s financiranjem pokojninske blagajne.
Opomba: Tekst je bil objavljen v četrtek, 30. novembra 2017, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod naslovom Slovenski socializem se širi v Ameriko. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.
