Vodni top. Mokre sanje notranje ministrice Katarine, Vesne, …

Vodni top ni nekaj, kar bi policija kazala mladini, ko jih ob dnevu odprtih vrat z medenimi obljubami vabi v svoje vrste. Vojska je pred lažjo nalogo. Ko kažejo puške in tanke, lahko vedno rečejo, da je to za boj proti sovražniku in ne proti sosedovemu Frančku s predolgim jezikom, ki šimfa Cerarja, Janšo in Pahorja.

Slovenski odnos do tako delikatne oblike odvračanja in prisile se morda najbolj prefinjeno kaže v duhovitih odzivih na predstavitev sodobnega vodnega topa, za katerega bodo davkoplačevalci odšteli dober milijon evrov. Nemška zasnova (Mercedes-Benz) in avstrijska izvedba (Rosenbauer) pač ne moreta biti poceni.

Zadržani so bili tudi mediji. Pošast, ki straši že z videzom in zvokom, zraven pa ljudi tudi snema in po potrebi trocevno odplakne z ulice, je eden od njih označil za “razmeroma humanih 30 ton”.

Iz Tama v Bistro

Slovenci ne bi bili to, kar smo, če se ne bi vedno znova ozirali v svojo razmeroma kratko zgodovino.

Tam najdemo tudi vodni top iz kovačije tedanje tovarne TAM. Ta vodni top so prvič in zadnjič uporabili v samostojni Sloveniji med nasilnimi ljubljanskimi demonstracijami 30. novembra 2012. Vem, ker sem bil moker. Zunaj in znotraj.

Čez nekaj dni so 25 let staro mašino pripeljali tudi na prizorišča mariborske revolucije. Top je bil nabit, vendar je pohlevno stal ob strani.

Bolje zanj. Zdaj bo zasluženo končal v Tehniškem muzeju v Bistri. Kar je še v redu, če pomislimo, da so recimo v Celju razstavljene srednjeveške mučilne naprave.

Punce igrajo ostro

Tamov izdelek je še pred svojo demokratično uporabo šel na živce že Katarini Kresal. To je navidez nenavadno, saj je bila omenjena gospa tedaj ministrica za notranje zadeve. Po njenem mnenju je bil že preslaboten v svoji moški moči. Ženske mokre sanje je pokopala ekonomska kriza.

Zato pa so se uresničile sedanji ministrici za notranje zadeve, gospe Vesni Györkös Žnidar. Predstavila ga je tako rekoč na obletnico edine uporabe topa v zgodovini države.

Punce igrajo ostro in na vse žoge. Sploh se ne čudim, da so v Izraelu njega dni ukinili ženske tankovske enote.

Morda pa je bila to samo propaganda. Tito je takrat začel prijateljevati z Naserjem, pred tem smo se namreč spogledovali z Izraelom.

WaWe 10.000

Vodni topovi so stalnica vseh režimov. No, nekaterih bolj. Vodni top, s katerim so do takrat precej nedomiselno gasili samo požare, so prvi uporabili Nemci v 30. letih minulega stoletja. Zgovorna leta — tudi če ne vemo, da je takrat bil na oblasti neki Adolf. Pod taktirko gospe Merklove imajo Nemci danes kakšnih 70 vodnih topov.

Nemškega porekla je tudi naš: WaWe 10.000. Štiri črke so okrajšava za “Wasserwerfer” (metalec vode), številka pa pove, s koliko litri vodnega streliva ga lahko napolnijo.

Med predlogi za bolj ljudsko poimenovanje naše vodne artilerije, ki sem jih slišal, sta tudi Katarina in Vesna.

Stampedo

Uporaba vodnega topa lahko povzroči poškodbe, včasih celo smrt. Ne samo zaradi silovitosti curka ali panike, ko množica v stampedu potepta ljudi. Nevarne so lahko tudi vodi primešane snovi kot recimo amoniak in solzivec.

Primešati vodi barvilo za lažjo izsleditev demonstrantov so se po nekaterih virih prvi domislili v Koreji (Južni, ne Severni) in v Indoneziji.

Velika Britanija, ki tudi po zaslugi svoje bogate kolonialne preteklosti zna izdelali pravo mešanico barve in vode, je takšno uporabo obsodila. Čeprav jih po drugi strani ni motilo, da ne bi metode z barvo uporabila proti demonstrantom na Severnem Irskem.

Naša policija ob predstavitvi topa ni povedala, katere barve bi bili slovenski vodni curki. Morda beli, modri in rdeči, v barvi državne trobojnice?

Ljudstvo je žleht žverca

Ni treba vedeti, kdo policiji dela marketing. Osnovno sporočilo je bilo, da temu stvoru nihče nič ne more. Če je to res, potem ta top deluje že s tem, da sploh obstaja.

Dokler ga ne aktivirajo, se lahko demokratično norčujemo iz njega in iz njegovih naročnikov, zagovornikov, strelcev, merilcev in šoferjev. Ljudstvo je žleht žverca.

Gospodarji te oblike vode imajo — pa če priznajo ali ne — nenehno slabo vest. Še posebej, če so pri uporabi ali neuporabi vodnega topa zraven mediji. Ti so v demokratičnih državah načeloma in iskreno proti takšnim sporočilom.

Seveda pa lahko pride tudi do drugačnih, bolj skrajnih okoliščine. Takrat ostaja samo upanje, da je Vesna pametna punca.

Meni pa so od vseh vodnih topov najbolj všeč snežni topovi na Pohorju.

Opomba: Kolumna je bila prvotno objavljena v tiskani izdaji in na spletni strani Večera v petek, 24. novembra 2017, pod naslovom Najboljši topovi so na Pohorju. Verzija na Fokuspokusu je editirana.